Zakaj se mora v podjetju govoriti o medgeneracijskem sodelovanju ??

Nazaj na Blog

Zakaj se mora v podjetju govoriti o medgeneracijskem sodelovanju ??

Sodelavci … Z njimi v povprečju preživite 252 dni na leto, ampak ali lahko rečete, da jih zares poznate? Ali veste, zakaj mlad sodelavec raje napiše mail, kot pa opravi telefonski klic? Morda veste, zakaj starejši sodelavec rad razloži stvari na dolgo in široko? Prvič v moderni zgodovini obstaja možnost, da se demografija zaposlenih v podjetju razteza tudi čez štiri generacije! 20-letni začetnik lahko tako dela ob boku zaposlenega, ki je od njega starejši celo 50 let ali več! V podjetjih se dogajajo premiki, zato je treba upoštevati različne načine dela, vrednot in razmišljanja, ki jih s sabo prinašajo različne generacije.

Nobena skrivnost ni, da podjetja potrebujejo angažirane zaposlene, ki zmorejo in ki so pripravljeni prispevati k njihovemu uspešnemu poslovanju. Takšni zaposleni lahko uspevajo samo v vključujočem delovnem okolju, ki CENI, NAGRAJUJE IN RAZVIJA zaposlene iz vseh generacij.

Generacijske razlike lahko vodijo do frustracij, konfliktov in slabega vzdušja. Po drugi strani lahko te iste razlike – seveda le, če zna podjetje upravljati z njimi – vodijo do zvišanja kreativnosti in produktivnosti delovnih timov ter posledično do poslovnega uspeha.

Podjetja, katerih delovni timi so sestavljeni iz zaposlenih, ki pripadajo različnim generacijam, lažje pritegnejo in zadržijo talentirane ljudi vseh starosti. Takšni timi so tudi bolj fleksibilni, odločitve, ki jih sprejemajo pa so boljše, saj so sprejete na temelju širokega spektra znanj in perspektiv. 

Starejši zaposleni so bogat vir znanja in izkušenj, zato je treba sprejeti ukrepe in prakse, ki jih bodo ohranjale zadovoljne in produktivne čim dlje.

Na drugi strani na trg dela vstopajo mladi, katerih generacijske lastnosti so skoraj popolnoma drugačne od lastnosti prej omenjene generacije. Da jih delodajalci sploh dovolj pritegnejo, da se ti želijo zaposliti pri njih in da jih nenazadnje lahko tudi obdržijo, morajo razumeti perspektive, komunikacijske stile in delovno etiko mladih.

Primeri dobrih praks medgeneracijskega sodelovanja ………

Podjetja so tekom let začela osvajati različne pristope uvajanja in izboljšanja medgeneracijskega sodelovanja med svojimi zaposlenimi.

V nadaljevanju si lahko preberete nekaj primerov dobrih praks iz tujine, ki se počasi uveljavljajo tudi v slovenskem prostoru.

  • Nemški avtomobilski velikan Mercedes-Benz je vzpostavil video platformo, na katero starejši sodelavci objavljajo vadnice glede delovnih procesov in tako svoje strokovno znanje prenašajo na druge.
  • Slovaško kemijsko podjetje Duslo organizira redna srečanja, kjer starejši zaposleni svoje izkušnje, težave in rešitve s proizvodno tehnologijo delijo z mlajšimi, ti pa delijo svoje strokovno znanje o novejših tehnologijah.
  • Nemško software podjetje SAP je želelo izboljšati življenjski slog svojih zaposlenih, zato so jim predstavili sledilnike aktivnosti, ki merijo fiziološke odzive telesa, te informacije pa nato posredujejo na računalnike. Na podlagi meritev so izvajali delavnice na temo splošnega izboljšanja zdravja.
  • Avstrijsko podjetje Sonnentor, ki se ukvarja s proizvodnjo zelišč, je vzpostavilo poklicno mobilnost v podjetju. Zaposleni, ki želijo zamenjati delovno mesto zaradi npr. zdravstvenih težav, imajo prednost pred zaposlovanjem novih ljudi. Ustvarili so tudi položaj mentorja, namenjen lažji vključitvi novih zaposlenih in pomiritvi starejših zaposlenih, da ne bodo nadomeščeni.
  • Danska trgovska veriga Netto ima raznoliko starostno in etnično strukturo zaposlenih, saj je takšna tudi sestava njihovih strank. Na ta način jim omogočajo komuniciranje s podobnimi zaposlenimi, kar viša zaupanje med podjetjem in strankami.
  • Švicarsko inženirsko podjetje Asea Brown Boveri je vzpostavilo dvojno projektno vodenje, kar pomeni, da en projekt skupaj vodita mlajši in starejši projektni vodja. Na ta način se znanje skozi delo prenaša med mlajšimi in starejšimi zaposlenimi.
  • Italijanski Coop Adriatica promovira usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja. K fleksibilnemu delu spadajo tudi možnost do 6 mesečnega plačanega dopusta za zaposlene, ki so postali stari starši in pomagajo pri skrbi za vnuke. Plačan pa je tudi dopust namenjen skrbi za otroke in/ali obnemogle sorodnike.
  • Italijansko energetsko podjetje Eni je vzpostavilo intranetno stran, ki jo uporabljajo vsi zaposleni. Cilj je bil ustvariti virtualni prostor za “ustvarjanje skupnosti”, medgeneracijskega deljenja informacij in dobivanja profesionalne podpore. S tem se razvijajo močne socialne mreže med zaposlenimi.
  • Britansko energetsko podjetje Centrica je ukinilo starostne meje, glede udeleževanja izobraževanj in usposabljanj. Prav tako so vzpostavili t.i.  skupno “Omrežje skrbnikov”, kjer lahko vsi dobijo podporo in napotke ter delijo informacije in izkušnje.

Uspešno delo!

Mateja Ramšak, Zavod ZAPOSLISE

Delite to objavo

Nazaj na Blog