»Iskanje prve zaposlitve: najbolj stresno obdobje mladega človeka ali priložnost za osebno rast ?«

Verjetno se lahko marsikdo spomni dobronamernih nasvetov staršev, starih staršev, pa stricev in tet, ki so nas že od majhnih nog bodrili, da naj se čim bolj posvetimo učenju ter tako v nas vsadili idejo, da bomo v življenju nekaj »veljali« in imeli dobro službo le, če bomo dosegli kar se da visoko stopnjo izobrazbe.Seveda s takšnimi nasveti s strani odraslih, ki ti želijo le najboljše ni popolnoma nič narobe, pa vendar lahko mladi nanje gledamo z grenkim priokusom. Zelo velikokrat se namreč izkaže, da visoka izobrazba ni pogoj, da bomo dobro službo tudi v resnici brez problema dobili.

Na tem mestu je vendarle treba optimistično poudariti, da lahko s trudom in vztrajnostjo dosežemo željeno službo in še tako visokoleteče cilje. Podatki Zavoda RS za zaposlovanje namreč kažejo, da se problematika brezposelnosti mladih počasi, a vztrajno zmanjšuje. Zaradi gospodarske rasti in večjega povpraševanja po kadrih imajo tudi prvi iskalci zaposlitve nekoliko manj težav pri iskanju službe, vseeno pa je stopnja brezposelnosti mladih še vedno višja od stopnje brezposelnosti vseh starostnih skupin. Mladi si torej vseeno ne moremo privoščiti biti preveč nerealistični, saj bi bilo naivno predpostavljati, da bo naša poklicna oz. karierna pot sestavljena zgolj iz vzponov in nič padcev.

Scenarij, s katerim se soočamo mladi na prehodu iz izobraževalnega sistema na trg dela gre nekako takole. Že tekom študija se nam začne dozdevati, da smo sicer opremljeni z zelo dobrim teoretičnim znanjem, da pa so naše praktične izkušnje iz »resničnega sveta« skoraj neobstoječe. Če se nam na neki točki problematičnost le-tega šele začne dozdevati, pa o tej, ko se želimo brez konkretnih delovnih izkušenj in sveže iz univerze zaposliti, ni več dvoma.

Za mnoge je to prvi večji korak v življenje odraslih, saj se moramo seznaniti s ponudniki dela in načini iskanja službe, nekaj pa jih tudi spozna, da je iskanje zaposlitve lahko mukotrpno in dolgotrajno delo.

Kaj lahko mladi sami storimo, da si povečamo možnost čimprejšnje zaposlitve, s katero bomo na koncu dneva tudi zadovoljni?

• Predvsem je pomembno, da se začnemo že tekom študija seznanjati z zaposlitvenimi možnostmi na svojem področju ter poskušamo pridobiti izkušnje, ki bi nam lahko v prihodnje koristile.
• Mladi si lahko v času šolanja nabiramo delovne in druge izkušnje s študentskim delom, s prakso ali pa z udeleževanjem na različnih izobraževanjih, usposabljanjih in kariernih orientacijah.

Neformalne izkušnje, ki jih s tem pridobimo, so skoraj edine, ki jih mladi ob vključenosti v formalni izobraževalni proces lahko pridobimo, hkrati pa so po strokovni in vsebinski plati enakovredne formalnim delovnim izkušnjam.

Tudi, ko se podamo na pot aktivnega iskanja zaposlitve, ne smemo prenehati z nabiranjem novega znanja in izkušenj, saj lahko čas, ki ga imamo v tem obdobju, zelo konstruktivno porabimo.

• Sama bi vsem mladim predlagala, da naj prvo razmislijo o tem, kako bodo sploh pristopili do iskanja službe ter na kakšen način bodo tisto, kar si želijo, tudi dosegli.

• Raziščejo naj, kakšni ukrepi zaposlovanja mladih so jim na voljo ter kako jih lahko kar najbolj izkoristijo, prav tako pa si naj zastavijo cilje, kaj vse lahko dosežejo in se naučijo v obdobju, ko iščejo zaposlitev.

Za mlade iskalce prve zaposlitve obstajajo številne priložnosti, s katerimi lahko prehod na trg dela skrajšajo ali produktivno preživijo.

Eden izmed načinov kako lahko ostanemo aktivni je prostovoljstvo, ki nudi izjemne priložnosti pridobivanja novih in uporabnih kompetenc. V slovenskem prostoru deluje veliko organizacij, ki si želijo pomoči prostovoljcev; z malo sreče lahko najdemo takšno podjetje ali organizacijo, ki deluje na našem področju, in kdo ve, prostovoljna pomoč se morda razvije tudi v dolgotrajnejše sodelovanje oz. zaposlitev. Ko pa se po končanem študiju odločimo za prostovoljstvo naj bo to na področjih, kjer sicer iščemo zaposlitev. Če sem na primer univ. dipl. ekonomistka, potem mi ne bo koristilo prostovoljstvo v administraciji, ker je zahtevnost dela tam nižja. V kolikor pa se želim zaposliti v velikem podjetju, pa je res, da obstaja večja verjetnost napredovanja, zato si lažje privoščimo prostovoljstvo tudi na nekoliko nižjem delovnem mestu.

Tudi Zavod RS za zaposlovanje s pomočjo evropskih sredstev ponuja številne možnosti usposabljanja in zaposlovanja mladih, poleg naštetega pa obstaja cela množica izobraževanj, delavnic, tečajev in svetovanj, tako kot tudi nevladnih in drugih organizacij ter podjetij, ki ponujajo takšne storitve.

• ZRSZ ponuja mlajšim od 30 let, ki so najmanj 3 mesece prijavljeni med brezposelnimi, možnost vključitve v 2 ali 3-mesečni program Usposabljanje na delovnem mestu. Delodajalec je upravičen do povračila stroškov za usposabljanje, mladim, vključenim v program, pa pripada dodatek za aktivnost in dodatek za prevoz,
• Naslednji izmed ukrepov so Učne delavnice oz. praktično 6-mesečno usposabljanje za brezposelne pri delodajalcih iz socialnega podjetništva. Vanj se lahko vključijo iskalci prve zaposlitve, ki so vsaj 6 mesecev prijavljeni v evidenci brezposelnih,
• Prav tako se lahko po enem letu brezposelnosti mladi vključimo v Javna dela,
• Obstajajo pa tudi različni ukrepi, s katerimi so delodajalci deležni subvencij, če zaposlijo mlade iskalce zaposlitve.  

Dodatne informacije lahko dobite na spletni strani Zavoda za zaposlovanje, pod zavihkom »Mladi«.

Omenim naj tudi ponudbo Ljudskih univerz, ki delujejo po celi Sloveniji in za mlade organizirajo tudi brezplačne programe. Takšen je npr. program, ki ga izvaja Ljudska univerza Ajdovščina in katerega glavni namen je izvajanje predavanj in delavnic, s katerimi mlade med 15. in 34. letom starosti spodbujajo k razvijanju svojih kompetenc, spretnosti in znanj za dosego individualnih ciljev. Na Ljudski univerzi v Murski Soboti izvajajo brezplačen program PUM-O oz. Projektno učenje mlajših odraslih. Temeljni namen programa je razvijati potenciale ranljivih mlajših odraslih za uspešno vključevanje v izobraževanje za pridobitev izobrazbe, razvijanje poklicne identitete in tako uspešno vključevanje na trg dela ter uspešno socialno integracijo. Na Ljudski univerzi v Ljubljani  – Javnem zavodu Cene Štupar pa vam lahko z različnimi brezplačnimi delavnicami pomagajo pri oblikovanju vaše študijske in karierne poti. Ponujajo pestro izbiro delavnic, kjer boste pridobili znanja in veščine, potrebne pri iskanju zaposlitve.

Ključnega pomena je torej to, da ne sedimo doma in čakamo, kdaj bomo dobili kakšno povabilo na razgovor. Postati in ostati moramo proaktivni, kar pomeni, da tudi sami kontaktiramo potencialne delodajalce oz. podjetja in organizacije, kjer bi se želeli zaposliti. Vedeti moramo kakšno karierno priložnost iščemo in temu prilagoditi tudi iskanje zaposlitvenih priložnosti.

Pomembno je, da vzdržujemo visoko stopnjo motivacije, kar lahko dosežemo tako, da vzpostavimo dnevno rutino. Ko začnemo iskati (prvo) zaposlitev, se lahko hitro zgodi, da dnevi kar bežijo in čas namenjamo predvsem aktivnostim, ki niso povezane z izpolnitvijo cilja. Zato je dobro vzpostaviti časoven okvir, koliko časa bomo namenili iskanju zaposlitve in koliko ostalim dejavnostim.

Določite in raziščite področja dela ter podjetja v katerih bi radi delali; bolj kot imate opredeljene svoje cilje pri iskanju zaposlitve, lažje boste osredotočili svoj trud pri iskanju.

Poskrbite, da bo vaš življenjepis posodobljen in skupaj z motivacijskim pismom prilagojen glede na potrebe razpisa posameznega delovnega mesta; izpostavite svoje prednosti, konkretne dosežke in opredelite, kaj bi vi doprinesli podjetju (glede na kader, ki ga iščejo).

Nenazadnje pa poskrbite, da dnevno pregledate nova prosta delovna mesta, na katere se seveda tudi prijavljajte. Poleg spletne strani Zavoda za zaposlovanje lahko  za iskanje prostih delovnih mest uporabljate še številne druge portale kot so npr. MojeDelo.com, Optius.com, Zaposlitev.net ali Zaposlitev.info, seveda pa redno spremljajte spletne strani podjetij, v katerih bi se želeli zaposliti, saj se potrebe po dodatnem kadru velikokrat objavijo ravno tam.

Ne glede na to, koliko dela pri iskanju zaposlitve opravite, v najpogostejših primerih vam služba ne pade v naročje. Stopite v stik z delodajalcem in poskrbite, da ohranjate stik s potencialnimi delodajalci iz vaše socialne mreže.

Za konec pa še naslednja misel: “Uspeh pride takrat, ko se zavemo, da so vse ovire samo izzivi, ki nam pomagajo postati boljši.” Stephen Covey

Uspešno delo,

Mateja Ramšak, Zavod ZAPOSLISE

9.5.2019