Kako dobri »kimavci« smo državljani Slovenije, kako se obnašamo?

Back to Blog

Kako dobri »kimavci« smo državljani Slovenije, kako se obnašamo?

Enako, kot se obnašajo državljani drugih razvitih držav. Kako se obnašajo državljani nerazvitega sveta, njihovi državljani? Med seboj enako, vendar drugače kot državljani razvitega sveta. Vse je v psihologiji razmišljanja in seveda od materialnih in drugih dobrin, ki so nam, ali nam niso na voljo. Vse je odvisno od vplivanja na nas same.

Pričakovati, da se psihologijo delovanja človeških možganov v  zahtevnih časih lahko uporabi za to, da se zahtevo po  upoštevanju pravil na enem področju, lahko izkoristi in uporabi za upoštevanje pravil tudi na drugih področjih, je odvisno od tega, ali ti državljani, od katerih se to pričakuje spadajo med razvite ali nerazvite predele sveta. In seveda od tega, ali se državljani zavedajo zakaj reagirajo tako kot reagirajo.

Berem knjigo »Vplivanje – psihologija prepričevanja, avtor dr. Robert B. Cialdini«. Knjigo si je sposodil sin, ki študira računalništvo in informatiko. Mladina danes že ve, da je prodaja vse.

Danes ni dovolj samo sodelovati,

temveč  je še bolj pomembno kako  zmagovati.

Pa ne za vsako ceno, tudi v situaciji, v kateri smo trenutno.

Filozofija razmišljanja  v uvodu, je pobrana iz sveta prodaje, iz sveta komerciale. Knjiga namreč predstavi koncept šestih univerzalnih principov prepričevanja:

  1. Recipročnost
  2. Zavezanost in doslednost
  3. Družbeni dokazi
  4. Všečnost
  5. Avtoriteta
  6. Pomanjkanje

Pomanjkanje:

Osredotočila se bom prav na ta del vezan na pomanjkanje nečesa in kako lahko nekdo vpliva na nas, ko imamo nečesa premalo.

V knjigi spoznamo, kako s pomočjo teh principov prepričljivo vplivati na ljudi, tudi kako se ubraniti pred njihovim vplivom in kako s tem omogočiti osebnostno preobrazbo v aktivnega upravitelja svojega lastnega življenja. Znanja lahko uporabimo v vsakdanjem in poslovnem življenju.

Optimalni pogoji za prepričevanje

Kako ugotoviti, kdaj pomanjkanje najbolj deluje na nas. Veliko se lahko v zvezi s tem naučimo iz eksperimenta, ki ga je zasnoval socialni psiholog Stephen Worchel.

Sodelujoči v raziskavi preferenc potrošnikov, so dobili s čokolado posut piškot iz steklene posode. Nato so sodelujoče prosili, naj ga okusijo in ocenijo njihovo kakovost.

Pri polovici ocenjevalcev je posoda vsebovala deset piškotov, pri polovici sta bila v posodi  samo dva piškota. Pričakovano so ocenjevalci piškot katerega zaloga je bila pomanjkljiva ocenili z več naklonjenosti kot tedaj, ko je bilo piškotov deset. Piškot, katerega zaloga je bila majhna, je bil ocenjen kot bolj zaželen, bolj privlačen kot potrošniški material, pa tudi dražji kot natanko enak piškot, ki ga je bilo na zalogi veliko. Vsi vemo, da je manj dosegljiv izdelek bolj zaželen in cenjen, pa kljub vsemu velikokrat »padamo« na limanice  prodajalcev.

Kdaj se prepričevanju upremo?

Poskus so nadgradili, da bi ugotovili, kako se potrošniki obnašamo v pogojih nenehnega pomanjkanja, in kako v pogojih, ko najprej pomanjkanja nismo imeli, nato pa  zaradi različnih razlogov to pomanjkanje izkusimo na lastni koži.

Namesto, da bi piškote ocenjevali v pogojih nenehnega pomanjkanja so nekaterim udeležencem najprej dali posodo z desetimi piškoti, nato pa ga zamenjali za posodo z dvema piškotoma. Tako so, preden so ugriznili v piškot, nekateri udeleženci videli, kako se je obilna zaloga zmanjšala.

Druga skupina udeležencev je od samega začetka vedela, da je zaloga majhna, saj sta bila v posodi samo dva piškota. S tem postopkom, so želeli raziskovalci odgovoriti na vprašanje o tipih pomanjkanja. Ali bolj cenimo stvari, ki so nam pred kratkim postale nedostopne, ali tiste, ki so nam nedostopne že od nekdaj? V eksperimentu s piškoti je bil odgovor kot na dlani. Padec iz obilja v pomanjkanje je povzročil odločno bolj pozitiven odziv na piškote kakor nenehno pomanjkanje.

  • Kako naredimo vzporednice iz okušanja piškotov na situacijo, ki smo ji priča.

Družboslovci so ugotovili, da je pomanjkanje nečesa primarni vzrok za politične nemire in nasilja.

James C. Davis, ki je raziskoval prav ta vidik, pravi, da bomo najverjetneje naleteli na revolucijo tam, kjer obdobju izboljšujočih se gospodarskih in družbenih razmer sledi kratek, oster preobrat teh razmer.

Tradicionalno najbolj zatirani ljudje, ki so na svoje pomanjkanje začeli gledati kot na del naravnega reda stvari, niso najbolj nagnjeni k revoltu. Namesto tega je bolj verjetno, da bodo revolucionarji tisti, ki jim je bilo dano okusiti boljše življenje.

Ko jim gospodarske in družbene izboljšave, ki so jih doživeli in začeli pričakovati, mahoma postanejo manj dosegljive, si jih želijo bolj kot kadar koli in se pogosto nasilno uprejo, da bi si jih zagotovili.

Čas ukrepov COVID-19, vzemimo kot primer, kaj lahko naredimo, da do česa takega ne bo prišlo. Velja za politiko, ki nas usmerja, ker današnja situacija še zdaleč ni enaka situaciji, kot je bila leta 1991. Velja za gospodarske in negospodarske subjekte, ki pravzaprav omogočajo potrošnjo in reagiranje potrošnikov. 

Prav sedaj, ko smo doma, velja izkoristiti in državljane in zaposlene motivirati, višati pripadnost, jih usmerjati v razmišljanju, kaj lahko tudi sami naredijo, da bi se iz tega pomanjkanja  (ne samo dobrin, temveč tudi možnosti razmišljanja in ukrepanja s svojo glavo), čim prej rešili. Tega ne bomo dobili z omejevanjem, z restriktivnimi ukrepi. Vse je v vplivanju in seveda v sposobnosti lastnega razmišljanja.

Želim nam veliko pozitivnosti.

Nives Fortunat Šircelj, Zavod ZAPOSLISE

Share this post

Back to Blog