Ali ste prestrašeni ali navdušeni, kaj nas čaka v prihodnosti?

Ali nas stroji lahko prevladajo? V zadnjem času smo kar pesimistični glede tega, kako nam  pametni stroji prevzemajo delo. Ne glede na to, kakšne informacije prihajajo do nas, pa bo naša prihodnost lahko dobra, če bomo to, kar smo do sedaj naredili, tudi z koristjo uporabili.  Vsa ta tehnologija nam bo lahko pomagala pri reševanju raznih izzivov in problemov.

Zavedati pa se je potrebno, da je večja težava kot to, da bi nas pametni stroji prevladali ta, da bi mi ljudje začeli delovati kot stroji.

Če bomo namreč delovali kot pametni stroji, potem bodo pač to delo prevzeli…..prav pametni stroji. Racionalizacija se  namreč pojavlja povsod. Saj vemo, krčenje stroškov, tudi stroškov dela, zmanjševanje neustreznih del;  naučiti se nedokončevanja neustreznih nalog; delati pametno in ne trdno; delati učinkovito, kar je  drugo kot delati uspešno.

Slovenija ne  more biti v celoti digitalizirana, modernizirana

Ni  to čudežna palčka, ki nam bo rešila vse težave.  Slovenija ne more biti v celoti digitalizirana, ne more biti v celoti modernizirana, robotizirana.  Pa čeprav je res, da nam in nam bodo tudi v bodoče stroji prevzemali dela, ki so rutinska, tista, ki jih hitreje, ceneje, naredijo stroji in ne ljudje.

 Pa vendar je prav, da damo delu svojo veljavo. Danes težko najdemo nekatere mojstre, ki so opravljali veliko koristnih del.

Če svojih otrok, že malčkov v vrtcih ne bomo vzgajali, da je delo cenjeno, da je dobro, če nekdo opravlja tudi specialna, ročna  dela, taka, za katere že občutimo pomanjkanje šol, deficitarnost poklicev, potem bomo imeli težave. No, jih že imamo. In se jezimo, ker zaradi tega, ker ni nekoga, da bi stvari popravil, z temi »nedelujočimi in pokvarjenimi stvarmi« še bolj onesnažujemo naš planet.  

Torej prava mera digitalizacije, modernizacije, taka mera, ki bo pisana na kožo vsem generacijam. Tudi taka dela, ki ne zahtevajo zelo visoke izobrazbe, pa vendar veliko mero strokovnosti.

Prihodnost se nam dogaja prehitro

Res je tudi, da nam zmanjkuje časa, ker se nam prihodnost dogaja zelo hitro. In če se ne bomo znali ustaviti in uporabiti prav človeških veščin, človeške lastnosti, ja potem bo res vse več strojev zavladalo temu svetu. Prihodnost je tukaj, in mi ji velikokrat ne posvečamo dovolj pozornosti. In se nam zgodi pandemija, pa vse več klimatskih težav, pa vse tisto, za kar pravimo, da  ne moremo nadzorovati.

Naslednjih 10 let  nam bo prineslo več sprememb, kot smo jih bili deležni v zadnjih 100 letih.

Veliko tistega, kar smo naredili do sedaj, pa nekako ni več povezljivo, usklajeno, z bodočnostjo.

Klasičen kapitalizem ni več kompatibilen z prihodnostjo  

Že kar nekaj svetovno znanih strokovnjakov je izjavilo, da kapitalizem ni več kompatibilen z bodočnostjo. No, to je omenjal  in napovedoval Milton Friedman, ameriški ekonomist in Nobelov nagrajenec  že v sedemdesetih letih.  

V bodočnosti bomo morali gledati širše,  ne samo kaj je profitabilno. Skrb že sedaj prehaja na področja, kaj je dobro za ljudi, za planet, za  naše zdravje. Pomembni postajajo namen človeškega delovanja, bivanja, blaginja za vse.

Ni več vprašanje  ČE lahko, KAKO, KDAJ, temveč predvsem…. ZAKAJ nekaj delati, narediti

Znani futurolog Gerd Leonhard pravi, da se v  obdobju 4.0.; 5.0. ne vprašamo več, ČE lahko  nekaj naredimo, ali KAKO, oziroma KDAJ, temveč smo se začeli  spraševati ZAKAJ nekaj naredimo. Spraševati smo se začeli, kakšno tehnologijo sploh želimo. Ne še vsi, je pa vedno več teh lastovk, ki na koncu pripeljejo s seboj tudi pomlad.

S pandemijo smo obrnili nov list in to čez noč

V zadnjih dveh letih vse bolj ugotavljamo, da uspeh ni v tem, da  posedujemo veliko stvari,  v obliki dobrin, blaga, materiala. Temveč je zelo, ali pa velikokrat še bolj pomembno, da imamo dobre odnose s samim seboj in z drugimi, da smo notranje zadovoljni.  V času izoliranosti smo najbolj pogrešali druženje, fizične medsebojne stike. Veliko nam pomenijo ljudje, na katere se lahko zanesemo, da  imamo nekoga, ki se mu lahko zaupamo. Da imamo nekoga, s katerim skupaj odkrivava različne izzive, ideje. Bolj pomemben nam je postal celo naš planet, smisel življenja na njem. To je že začetek nečesa novega.

V bodoče bo torej pomembno, oziroma je vse bolj pomembno, da se učimo delati stvari, ki jih tehnologija, stroji, ne morejo.

Ker se sedanjost zelo hitro spreminja, bo potrebno otroke in zaposlene učiti, da tisto, kar znam danes, jutri ni več dovolj, torej vseživljenjsko učenje. Pridobivanje novih znanj skoraj na ukaz, v vseh formatih, na različne načine, in to z nizkimi stroški.

K sreči vse bolj prehajamo v obdobje, ko bo naše najpomembnejše delo, da smo človeški.  Veliko ostalih del pa bodo delali stroji.

Gerd Leonhard pravi, da naj prihodnost ustvarjamo ljudje, družba, ne  tehnološka podjetja. 

Tehnološka podjetja naj izumljajo prihodnost, ki jo bodo lahko prodala nam ljudem, družbi. Takrat bo imela vsa ta tehnologija namen in pomen.

Politika, odločevalci, javne službe, pa naj se naučijo krmariti to našo prihodnost

Narediti morajo nekak vozniški izpit, da bodo prihodnost lažje razumeli, in nato ustrezno planirali razvoj države, regije, skupnosti, pa seveda razvoj gospodarstva in negospodarstva, profitnega in neprofitnega sektorja.

Pa še vezano na NLP

Kako z uporabo ustrezne »Lingue« jezika, poskrbeti za reprogramiranje naših lastnih možganov in  poskrbeti za dober jutri.  Tisto, kar verjamemo, to tudi postanemo.  Zato bodimo pozorni na naše misli, ki nas lahko vodijo daleč od željenega, ali pa…. ne v idealen svet, temveč v svet, kjer se bomo počutiti dobro, pa čeprav bo kakšen dan deževen.

Jesen, ko bomo delali  plane za novo leto, se bliža. Do takrat pa  naj bo smisel počitnic, tako kot pravi pesem….. ležanje na plaži, z možgani na off in čivavo na straži.  Nato bomo ustvarjali novi jutri, pa ne v smislu knjige »Krasni novi svet«. Priporočam v branje in razmislek.

Uživajte v počitnicah, Nives Fortunat Šircelj, Zavod ZAPOSLISE