Kako kreirati prihodnost na poziciji, kjer smo danes?

Nazaj na Blog

Kako kreirati prihodnost na poziciji, kjer smo danes?

Dogaja sem nam velika preobrazba, dogaja se nam resetiranje sveta. Minili so časi, ko smo izdelovali plane za 5, 10, 15 let naprej. Danes opažamo, da to ni več mogoče. Planske usmeritve sicer lahko definiramo, vendar pa se vmes dogaja dobesedno slalom med količki. Včasih cilja ne dosežemo, pa je potrebno iti ponovno na start.  In ta start je popolnoma drugje, kot smo sicer planirali.  V naslednjih desetih letih bo na trgu dela več sprememb, kot se jih je zgodilo prej v štiridesetih letih skupaj.

Tisti, ki razvijamo kadre vemo, da je dobro vedeti kam gre razvoj sveta, da bi nato prav z željenimi veščinami, znanji, nahranili nas same ali naše zaposlene.  Ker se vmes dogajajo spremembe, je potrebno spreminjati plan in višati druge veščine znanja, kot smo jih sicer planirali. Čudna zmešnjava.

Zakaj je temu tako? Pri razlagi pustimo to, da na nekatere zadeve niti nimamo vpliva, kot je to zadnje, kar se nam dogaja. Po Covidu-19, se nam bodo dogajale, oziroma se nam že kar dogajajo klimatske spremembe, geoinženiring, pa staranje prebivalstva, mobilnosti, pa medvedi in volkovi, ki nam delajo spet radi rečemo nepredvideno škodo. Se šalim, ker je smeh pol zdravja. Mislim pa tudi resno, ker se bo potrebno navaditi delovati v teh nepredvideno predvidenih  situacijah.

Po Covidu nas čaka še kaj drugega. Kaj je za tistim ovinkom, pa si velikokrat ustvarjamo kar sami. Za tistega, ki to ustvarja, to ni presenečenje, za ostale pa je. Mislim, predvsem na to, kaj nam prinaša nova tehnologija, kaj nam prinaša prihodnost.

Tudi tehnologija nam bo lahko povzročila veliko škode ali koristi, odvisno katere cilje bomo zasledovali. In potem se bomo spraševali do kdaj bomo ljudje še sploh ljudje.

In kako pričakati tisto, kar je za ovinkom?

Najprej višajmo tiste veščine in znanja, ki nam bodo olajšale šok, ko nas nekaj za ovinkom prestraši. Danes že vemo katero je tisto znanje, ki bo nam in zaposlenim omogočalo lažji preboj v sicer zelo turbulentnih časih.

Katere so veščine znanja, ki jih bodo pri zaposlenih iskali delodajalci po obdobju Covid-19:

Kar nekaj od njih je zapisanih v prejšnjem blogu, tukaj so zapisane še ostale.

  1. Znati delovati v nepredvidenih situacijah
  2. Znati delati nepredvidene naloge
  3. Zmožnost  hitrega prilagajanja
  4. Zmožnost delati od kjerkoli, kadarkoli
  5. Znati analizirati podatke/informacije
  6. Uporaba kognitivnih, digitalnih, računalniških znanj. Poznavanje tehnologij prihodnosti, upravljanje strojev, orodij.
  7. Vodenje različnih generacij, sektorjev, sodelavcev različnih narodnost.
  8. Poleg delovnih izkušenj  zelo pomembne tudi človeške lastnosti (intuicija, prilagodljivost, upati si tvegati, delati v timu, kreativne in  inovativne sposobnosti)
  9. Opravilna spretnost, vzdržljivost
  10. Spretnost vodenja/razdeljevanja nalog
  11. Spretnost sprejemanja različnih vlog v okolju

USTVARJALNOST, OKRETNOST, PRILAGODLJIVOST so pričakovanja vseh uspešnih delodajalcev.

No, roko na srce,  tista podjetja, ki  obračajo svet, so te veščine pilili že pred  pandemijo.  Vsako leto pri Deloitte University Press naredijo raziskavo in vprašajo 1700 podjetij, kam in na kakšen način se bodo razvijali… no prodajali tisto, kar jim prinaša prihodke. V rezultatih, ki so objavljeni v Human Capital Trends, je bilo za leto 2019 (torej pred pandemijo) zapisano, katere kompetence delodajalci pričakujejo od svojih zaposlenih. Kot vidite spodaj, se kar ponavljajo s tistimi, ki so zapisane v zgornjih vrsticah.

Kompetence 21. stoletja

  1. Kognitivna prožnost (sposobnost nadzorovanja tudi nepredvidenih procesov)
  2. Prodajne, pogajalske veščine (na vseh delovnih mestih, ne samo v prodaji)
  3. Servisna orientiranost (servisiranje strank)
  4. Presojanje in odločanje (zaželjena veščina za samostojno opravljanje delovnih nalog)
  5. Čustvena inteligenca  (sposobnost razumevanja in obvladovanja svojih čustev in čustev drugih ljudi
  6. Usklajevanje z drugimi (zaradi vse več timskega in projektnega dela)
  7. Upravljanje ljudi
  8. Ustvarjalnost (znati ustvariti ali izboljšati oz. nadgraditi obstoječe)
  9. Kritično razmišljanje (sposobnost in pripravljenost vrednotiti trditve ter jih presojati na podlagi podprtih argumentov)
  10. Kompleksno reševanje problemov

Večina teh veščin in znanj v obeh zapisih, je vezanih na višanje temeljnih, splošnih kompetenc.

Kot psiholog vedno rečem, da nam nič ne pomaga vso strokovno, specifično znanje, če tisto, kar znamo, ne znamo prodati. In za to prodajo so nujne te splošne veščine. Kako višati samozavest, prepričanost vase, kako si upati tvegati, kako voditi sebe in druge,  sposobnost prodaje lastnih idej in predlogov, pogajalske spretnosti, kako delovati v timu, kako biti kreativen,  ustvarjalen, sposobnost empatije in vživljanja v druge ljudi in različne situacije, sposobnost iskanja novih rešitev, novih poti.

Ko obvladamo te sposobnosti, pa so seveda nujna tudi  specifična, strokovna znanja.

Zaradi njih nismo samo generalisti, temveč specialisti pri opravljanju določenih zadolžitev.  In če smo specialisti, smo tudi težje pogrešljivi.

Pri tem je dobro paziti, da  izbiramo in zaposlujemo ustrezne kandidate.

Take, ki znajo dihati na enak način kot diha naše podjetje, da so pripravljeni razvijati tiste kompetence, ki so prav za naše podjetje ali organizacijo najpomembnejše.  Da znamo iz njih potegniti tisto, kar se mogoče še niti sami ne zavedajo, kaj skrivajo v sebi. Da znamo zaposlene ustrezno nagraditi in motivirati.

Sicer pa je tako, da so prav krize lahko povod za doseganje tistega, kar se nam je zdelo nedosegljivo.

 »Samo velike krize povzročijo zelo velike spremembe. Ko se pojavi taka kriza, so akcije, ki se jih sprejme odvisne od  idej, ki  ležijo okrog nas in jih seveda uspemo videti.« Milton Fridman (ameriški ekonomist, Nobelov nagrajenec za področje ekonomskih znanosti, zagovornik sistema Socialne ekonomije)

Kaj nam prinaša prihodnost?

Zelo rada poslušam futurista Gerda Leonharda. Meni, da prihodnost še nikoli ni bila tako negotova kot je danes. Pravi, da je napovedovanje prihodnosti danes manj zanesljivo kot kdajkoli v preteklosti in to kljub vsej tehnologiji, kljub podatkom in informacijah, ki jih imamo na voljo, ali pa mogoče prav zaradi njih. Pravi, da je leto 2020 dobesedno leto menjave programov.  

Leto 2020 je kot snežna kroglica, ki jo je nekdo potresel. Tisto, kar je bilo do sedaj na vrhu, je sedaj padlo na dno, tisto, kar je bilo spodaj, pa je na vrhu. Tiste dejavnosti, ki so do sedaj cvetele, so na dnu, tiste, ki so bile na dnu piramide, so sedaj na vrhu.

Zagovarja stališče, da ne dobimo odgovora, če kar naprej sprašujemo kaj nas čaka, kaj bo v prihodnosti.  

Bolje je delovati in razmišljati v smislu, kako prihodnost  kreirati na poziciji, kjer smo danes. Najprej se vprašajmo kakšno prihodnost potrebujemo in si želimo. Kakršno potrebujemo in si jo tudi želimo,  nato tako tudi razvijajmo in ustvarjajmo.

Tehnologija  ni tisto, kar iščemo, temveč kako iščemo. Nam je pa lahko prav tehnologija v veliko pomoč, ali v pogubo.  (Gerd Leonhard).

Vrednost  podjetja bo v petih letih temeljila ne samo na profitabilnosti, rasti,  temveč predvsem na:

-skrbi za ljudi

-skrbi za naš planet

-namenu, smislu poslovanja

-ali ustvarjamo blaginjo za vse deležnike

Nekateri so se tega zavedali že pred marcem 2020, ko se je svet ustavil. Ko se je, ali smo ga resetirali. Sedaj ga lahko postavljamo na novo. Kar pa ni tako slabo.

Želim nam uspešno krmarjenje prihodnosti in ustrezno iskanje. Ker tisti, ki išče, tudi najde. Odvisno je seveda, kaj se išče…iščimo rešitve.

Nives Fortunat Šircelj, Zavod ZAPOSLISE

Delite to objavo

Nazaj na Blog