Katera so goriva ljubezni, ki naj jih starš polni pri svojem najstniku

Vzgajanje otroka je nekoliko drugačno, kot je vzgajanje mladostnika. Zato  je dobro, da starši uporabijo pri najstniku drugačen način vzgoje. Otrok se namreč pusti voditi, najstnik ne več. Najstnik se že zaveda samega sebe, svojih lastnih želja, potreb. In prav te želje in potrebe so velikokrat lahko drugačne kot jih izkazuje starš.

Strokovnjakinja na področju razvoja najstnikov Pia Beck Rydahl pravi: “Najstniki zahtevajo, da starši opustijo svojo vlogo, ker potrebujejo svoj prostor. Starši so lahko učitelji, ko se njihov otrok uči plaziti, hoditi ali pisati. Kasneje pa morajo to vlogo opustiti, če nočejo otroka oddaljiti od sebe. Biti učitelj ni pravi odnos. In ko otroci odraščajo, postanejo alergični na te starševske vloge.”

Pomembna ustrezna podpora staršev

Če najstniku ne bomo nudili prave podpore, bo iskal tovrstno pomankanje lahko tudi na neprimerne načine. Poiskal si bo lahko družbo, ki mu bo nudila tisto, kar mu starš ne more. Lahko se bo zaprl vase in izoliral pred vsemi.

Kako se obnaša najstnik s praznim rezervoarjem ljubezni?

• Ekstravertno obnašanje:

Na zunaj se kaže kot zelo odprta oseba, je komunikativen, zato si pogosto najde ljudi, ki mu pokažejo interes do druženja. Pogosto, velikokrat tudi prepogosto se  udeležuje  zabav. Potreba po pozornosti je zelo visoka, neprestano se dokazuje, pretirano se prilagaja družbi, ravna impulzivno. Ne glede na to, da se na zunaj kaže kot zelo zgovorna oseba se  odtujuje  od staršev, je neposlušen, lahko agresiven, izostaja iz šole, dosega slabše ocene. Neposlušnost izraža preko vpadljivih, drugačnih oblačil, barve las. Poznajo velik krog ljudi, vendar z njimi težje vzpostavijo globje odnose. Varneje se  počutijo med ljudmi, kot, ko so sami.

Kako jim pomagati?

Zavedati, se je potrebno, da se v možganih naših najstnikov velikokrat dogajajo prave vojne. V možganih najstnikov se dogajajo prava »gradbena« dela. Dogajajo se nevronske, hormonske spremembe, kar povzroči drugačno razmišljanje in procesiranje. Vse te spremembe se odražajo v doživljanju in delovanju najstnikov. Ker se jim sposobnost sprejemanja ustreznih odločitev šele razvija,  se včasih vedejo nerazumno. Sprejemajo nepremišljene, nepravilne odločitve.

Če se starši zavedajo, da je tak način delovanja samo začasna faza, ki bo z prehodom v odraslo dobo izzvenela, taka »težka« obdobja starši začnejo dojemati z drugačnimi očmi. Zato se ne čudimo, če v tem obdobju mladostniki menijo, da zase najbolje vedo kaj počnejo, kar seveda ni res. Če se vaš najstnik druži z neustreznimi vrstniki, se večkrat laže, je že to pokazatelj, da se vaš najstnik spopada z nizko samopodobo. To pomeni, da mu prav v teh trenutkih stojte ob strani, ga ne kritizirajte, ga ne obsojajte.

Pogovorite se z njim, vendar mu ne svetujte kar naprej. Pomembno je, da ste čustveno zadržani in potrpežljivi, ker je vaš cilj vašega mladostnika poslušati in slišati kaj vam želi povedati med vrsticami.

Raziskave kažejo, da je pri fantih povezovanje z težavnimi vrstniki povezano z željo po večjem spoštovanju in verodostojnosti, medtem ko je za punce druženje s težavnimi vrstniki povezano z željo po vključenosti in podpori.

Idealno je, da se najstnik sam odpre in prosi za vašo pomoč. Takrat, ko to dosežemo mu nakažemo smernice, ki pomagajo, da se samostojno in pravilno odloči. Zanje si vzemimo čas, saj nas v obdobju odraščanja  še kako potrebujejo. Če najstnika zavrnemo, ko nas prosi za  pomoč, nas  drugič za pomoč ne bo več vprašal.

Zaupajmo vanje in jim včasih pustimo, da naredijo tudi napako, da se opečejo, ker tako hitreje pridejo do spoznanja, kaj je prav in kaj ne. Tako bodo sami ugotovili katero obnašanje je pravo, tudi katera družba je napačna in se bodo od napačnih ljudi odstranili.

• Introvertno obnašanje:

Mladostnik se zapira sam vase, nima stikov z drugimi vrstniki, niti z lastnimi starši, ima pomanjkanje socialnih stikov. Zato poišče uteho v socialnih omrežjih, igranju računalniških iger… Tak mladostnik postane nezainteresiran za realno življenje,  na spletu poišče in najde virtualne prijatelje. Ugotovi, da virtualno lahko počne marsikaj, kar v realnosti ne bi mogel, zato izgublja interes za spoznavanje ljudi v živo. Zaradi pomanjkanja verbalnega izražanja zgublja govorne sposobnosti. Zaradi prevelikega sprožanja dopamina med igranjem računalniških igric postaja vedno bolj otopel, brezčuten oziroma neodziven.

Kako jim pomagati?

Skupaj z mladostnikom naj starši poiščejo aktivnosti, ki bodo mladostnika veselile in ga preusmerile od virtualnega sveta. Tako bo lahko sam ugotovil,  da je lahko dober tudi v kakšni drugi dejavnosti, ne samo pri igranju na računalniku in virtualnem druženju. Introvertni najstniki velikokrat  realnega sveta  ne marajo, zato je še kako potrebno povrniti nazaj ljubezen do realnih aktivnosti.

Vpis v obšolske dejavnosti, je za ponovno vključitev zelo priporočljiv. Pozanimajte se kaj bi rad poskusil, se naučil.. Že samo druženje z drugimi ga bo usmerilo k ponovnem zaupanju v ljudi.

Poskrbimo, da mladostnik ne bo imel dostopa do računalnika po določeni uri zvečer. Določite časovne omejitve uporabe, velja tudi za uporabo telefona. Enaka pravila naj seveda veljajo tudi za starše. Ni namreč pravično, da nekomu nekaj prepovedujemo, za starše pa bi bilo isto dejanje dovoljeno.  

Vsaka  mlada oseba je svet zase, razume svoj, njemu značilen jezik ljubezni. Zato bodite starši pozorni na vedenje svojega otroka, ko se spreminja v odraslo osebo. Bodite kot starši dosledni, enotni pri vzgoji, upajte si postavljati meje. Življenje nam nudi veliko lepega, vendar tudi z veliko omejitvami.  Zato je naloga staršev, da otroka pripravimo na te omejitve, pa vendar ga vzgojimo v samostojno osebo, ki se bo znala  pravilno odločati.  

Mateja Orešič, Zavod ZAPOSLISE