Koliko ljudi lahko vodi vodja?

Še posebej sedaj, ko spoznavamo, da lahko delovne naloge opravljamo tudi na daljavo, je pomembno vedeti, kakšno je tisto optimalno število, ko vodja še obvlada dogajanje in vodi na način, da ima dogajanje pod kontrolo. Res je sicer, da tudi delo na daljavo ni idealno, zato upam, da se bo val navdušenja, delati na daljavo sčasoma nekoliko zmanjšal, pa čeprav bo tega dela na daljavo pri nas gotovo več, kot smo ga bili vajeni do sedaj. S tem ni nič narobe, dobro je le, da poskrbimo, da so zaposleni prisotni na delovnem mestu tudi fizično.

Ljudje smo namreč družbena bitja in potrebujemo fizične stike, zato je dobro našim sodelavcem te fizične stike z ostalimi sodelavci, pa tudi z vodji, omogočiti. Enako je pomembno vodenje.

Ni vse v sploščenem načinu organiziranja dela

Brez vodenja ni uspeha. Tam, kjer ga ni, se pojavi anarhija, ali pa vodenje prevzame neformalni vodja, ki je, ali pa ni ustrezen. Vodenje seveda še ne pomeni avtokracije, če je vodenje ustrezno.

Zgodovina nas lahko marsikaj nauči

Velikokrat rečem, da nam diha za ovratnih 10.000 generacij, ne let, generacij. In ta DNK preteklih generacij vpliva ne samo na to, da si želimo fizičnih stikov, temveč si želimo biti tudi vodeni. Zato ni nič narobe, in je celo priporočljivo, da vodimo.

Kar nekajkrat se mi je zgodilo, da je vodja, ki smo ga postavili za vodjo, kmalu prišel k meni kot vodji kadrovske službe in rekel: »Jaz ne bi bil več vodja, ker mi sodelavci to pozicijo očitajo v smislu… Ja, sedaj si nehal delati. Tebi je lahko, ker »samo« vodiš. Ali pa….Ti pa imaš velik »greben«, kako se lahko izpostavljaš, ali je v tebi previsok ego, da želiš voditi«. Take vodje smo potem nahranili z ustrezno hrano, jih naučili, da se na taka mnenja ne ozirajo.

Že pregovor pravi:

»Če bi se oziral za vsakim psom, ki laja name, ne bi prišel daleč«.

No, da ne bo pomote.

Vsak se sicer sam odloči, ali želi voditi, ali pa želi biti voden.
Vsako delo je častno, nekdo ne želi voditi drugih, je pa dober izvajalec.
Nekdo drug uspeva v raziskovalnih nalogah, nekdo pa uživa in je kot lepilo, ki povezuje sodelavce med seboj.

Kako smo se razvijali?

Pred približno 50.000 leti so živeli na zemlji Neandertalci, pa vemo, da je segal razvoj mislečih ljudi do celo 500.000 let nazaj. To so bili predniki, ki so že znali razmišljati.

In že takrat, 50.000 let nazaj, so živeli v skupnostih, ker so ugotovili, da so varnejši, če živijo skupaj, ker so si tako lahko med seboj pomagali, se ščitili, se skupaj branili pred sovražniki.

Skupnosti so nastale, ko so se ti misleči ljudje pričeli ukvarjati z poljedelstvom. Ker so čakali, da pridelki dozorijo, se seveda niso toliko selili.
In v takih skupnostih, je bilo do največ 200 ljudi. Eni so bili zadolženi za hrano, eni za varstvo otrok, moški so bili lovci, nekateri in to redki, so bili poglavarji. Ti poglavarji, so seveda zasedali najboljše pozicije, jedli prvi, tudi takrat je bila hierarhija zelo prisotna.

Mi smo bitja, ki potrebujemo hierarhijo. Vendar je bilo res tudi to, da so šli ti poglavarji prvi v boj. V nevarnostih so bili najprej izpostavljeni. Izpostavljali so se za dobro skupnosti. Pri današnjem načinu vodenja ni nič drugače. Za ovratnik nam diha 10.000 generacij.

In če pogledamo število ljudi v naših vaseh, je število prebivalcev v vaseh podobno. V povprečju živi skupaj do največ 200 ljudi. Med seboj se poznajo, si pomagajo. V mestih, kjer je že večje število, se ne poznamo, si med seboj ne pomagamo v taki meri.

Še danes imamo v vaseh nekoga, ki predstavlja to skupnost, ki jo vodi. Razlika je edino, da danes ta vodja želi, da z idejami kako nekaj narediti, prispevajo vsi odrasli člani skupnosti. Enako je v naših delovnih sredinah.

In kakšno je optimalno število ljudi, ki jih vodimo in jih moramo poznati v dno duše?

Moški, ki to berete in ste še tista generacija, ko ste služili vojaščino, se še spomnite, da so vas v času služenja vojaškega roka usposabljali desetniki. Že njihov naziv pove, da so to tisti vodje, ki vodijo do 10 vojakov. To so neposredni vodje. V podjetju jih lahko imenujemo zelo različno…. vodja, oddelkovodja, vodja izmene, preddelavec, mojster, poslovodja, namestnik poslovodja, namestnik izmene, vodja blagovne skupine, vodja kupcev….. Največ do 10 ljudi lahko vodi neposredni vodja.

Citat direktorja: »Po velikosti embalaže za pizzo vem, kdaj je tim prevelik«.

Koliko zaposlenih je dobro, da vodje poznajo po imenu in priimku in da vedo kaj delajo?

Ni naključje, da vasi še danes štejejo v povprečju do največ 200 duš. Ljudje si namreč nekako zapomnimo do največ 200 ljudi. Spet nam diha za ovratnik veliko let zgodovine in izkušenj. Do 200 smo se jih bili sposobni zapomniti, kar je pomenilo veliko večjo možnost preživetja. Če se je pojavil v skupnosti nov obraz, je bilo potrebno takoj vklopiti del možganov, ki je na osnovi nekih podatkov ocenil, ali je oseba prijateljsko ali sovražno nastrojena. Tako število znajo procesirati naši možgani.

Zato velja, da vodja, ki je zaposlen v podjetju ali organizaciji, z imenom in priimkom pozna do 200 zaposlenih. Ve, na katerem delovnem mestu teh dvesto ljudi dela, oziroma kaj delajo.

Vse ostale podrobnosti pa mora vedeti njihov neposredno nadrejeni vodja. Zato le imejmo dovolj vodij, takih, da bodo poznali vse svoje sodelavce, za katere skrbijo.

Osebno sem še iz tistih časov, ko smo resnično dajali vodjem prednost. Skrbeli smo, da so se resnično počutili kot carji. Danes se je zadeva spremenila. Danes so zaposleni tisti, ki se morajo počutiti dobro, danes zaposlenim nudimo vsa potrebna orodja, da so nato pri svojem delu samostojni, in da jim tudi povemo, da od njih pričakujemo to samostojnost.

Iz knjige Poti do uspeha:

»Nikar ne čakajte, trenutek ne bo nikdar primeren. Začnite tam, kjer stojite, in delajte z orodjem, ki ga imate pri sebi. Med napredovanjem boste odkrili boljša orodja«.

»Neodločnost in omahovanje sta dvojčka. Kjer je eden, je tudi drugi«.

Želim vam vse dobro.
Nives Fortunat Šircelj, Zavod ZAPOSLISE