Prava ideja še ne garantira poslovnega uspeha

𝑱𝒂𝒛 𝒃𝒊 𝒊𝒎𝒆𝒍𝒂 𝒔𝒗𝒐𝒋 𝒎𝒐𝒅𝒏𝒊 𝒃𝒖𝒕𝒊𝒌, 𝒋𝒆 𝒓𝒆𝒌𝒍𝒂 𝒎𝒍𝒂𝒅𝒂 𝒑𝒖𝒏𝒄𝒂. 𝑻𝒂𝒌𝒆𝒈𝒂, 𝒌𝒋𝒆𝒓 𝒃𝒊 𝒛𝒂𝒑𝒐𝒔𝒍𝒊𝒍𝒂 𝒐𝒔𝒆𝒃𝒆, 𝒌𝒊 𝒔𝒐 𝒕𝒆ž𝒋𝒆 𝒛𝒂𝒑𝒐𝒔𝒍𝒋𝒊𝒗𝒆, š𝒊𝒗𝒂𝒍𝒂 𝒑𝒂 𝒃𝒊 𝒐𝒃𝒍𝒆𝒌𝒆 𝒊𝒏 𝒅𝒐𝒅𝒂𝒕𝒌𝒆 𝒊𝒛 𝒐𝒅𝒑𝒂𝒅𝒏𝒊𝒉 𝒎𝒂𝒕𝒆𝒓𝒊𝒂𝒍𝒐𝒗, 𝒕𝒂𝒌𝒆 𝒖𝒏𝒊𝒌𝒂𝒕𝒏𝒆. 𝑺𝒊𝒄𝒆𝒓 𝒔𝒂𝒎𝒂 𝒏𝒊𝒔𝒆𝒎 𝒓𝒂𝒗𝒏𝒐 𝒅𝒐𝒃𝒓𝒂 š𝒊𝒗𝒊𝒍𝒋𝒂, 𝒃𝒊 𝒔𝒊 𝒅𝒐𝒃𝒊𝒍𝒂 𝒕𝒂𝒌𝒐, 𝒌𝒊 𝒋𝒆 𝒛𝒆𝒍𝒐 𝒅𝒐𝒃𝒓𝒂. 𝒁𝒂𝒆𝒏𝒌𝒓𝒂𝒕 š𝒆 𝒏𝒊𝒎𝒂𝒎 𝒖𝒔𝒕𝒓𝒆𝒛𝒏𝒆𝒈𝒂 𝒑𝒓𝒐𝒔𝒕𝒐𝒓𝒂, 𝒃𝒐𝒎 𝒑𝒓𝒐𝒔𝒊𝒍𝒂 𝒐𝒃č𝒊𝒏𝒐, č𝒆 𝒃𝒊 𝒎𝒊 𝒈𝒂 𝒑𝒐𝒎𝒂𝒈𝒂 𝒑𝒐𝒊𝒔𝒌𝒂𝒕𝒊. 𝑺𝒂𝒋 𝒗𝒆𝒎, 𝒅𝒂 𝒋𝒆 𝒐𝒃č𝒊𝒏𝒂 𝒃𝒐𝒍𝒋 𝒎𝒂𝒋𝒉𝒏𝒂, 𝒂𝒎𝒑𝒂𝒌 𝒖𝒑𝒂𝒎, 𝒅𝒂 𝒎𝒊 𝒃𝒐𝒅𝒐 𝒑𝒐𝒎𝒂𝒈𝒂𝒍𝒊. 𝒁𝒂 𝒅𝒆𝒏𝒂𝒓, 𝒅𝒂 𝒃𝒊 𝒃𝒊𝒍𝒂 𝒍𝒂𝒉𝒌𝒐 𝒔𝒐𝒄𝒊𝒂𝒍𝒏𝒂 𝒑𝒐𝒅𝒋𝒆𝒕𝒏𝒊𝒄𝒂 𝒑𝒂 𝒖𝒑𝒂𝒎, 𝒅𝒂 𝒈𝒂 𝒃𝒐𝒎 𝒅𝒐𝒃𝒊𝒍𝒂 𝒑𝒓𝒆𝒌𝒐 𝒋𝒂𝒗𝒏𝒊𝒉 𝒓𝒂𝒛𝒑𝒊𝒔𝒐𝒗.

Ali bo taka oseba v poslu uspela? Najverjetneje ne. Ali bo uspela, če ji pri tem nekdo pomaga z nasveti, vendar na način, da jo, kot radi rečemo naučimo ribo loviti, ne pa da jo z ribami samo hranimo. Če bo ta podjetniška znanja uporabila tudi po koncu »študija«, DA.

𝑲𝒂𝒋 𝒋𝒆 𝒔𝒐𝒄𝒊𝒂𝒍𝒏𝒐 𝒑𝒐𝒅𝒋𝒆𝒕𝒏𝒊š𝒕𝒗𝒐

To je način razmišljanja, da pomagaš drugim, naravi, okolju, ljudem, na način, da si denar za pomoč pridobiš tako, kot ga sicer klasični podjetniki. Tako torej, da storitve, artikle narediš in jih tudi prodaš. Pri čemer so seveda uspešni tisti, ki to naredijo na nek inovativen način. Pri tem mora seveda biti več prihodkov kot je stroškov, da sploh lahko pomagaš. Sredstva, ki jih mogoče dobimo preko kakšnega razpisa pa so samo zato, da lažje preživimo »sušne« mesece, pa da lažje zaženemo in razvijamo projekte.

𝑲𝒅𝒐 𝒔𝒊 𝒏𝒂𝒋𝒑𝒓𝒆𝒋 𝒛𝒂𝒔𝒍𝒖ž𝒊 𝒑𝒍𝒂č𝒐

Ker si je tudi bog najprej sam sebi brado ustvaril, enak način delovanja velja tudi za socialne podjetnike. Torej prodati in ustvariti toliko, da najprej nakažem plačo samemu sebi in svojim sodelavcem, če jih imam. Nato pa seveda ustvarim toliko, da vračam nazaj družbi, naravi, različnim deležnikom.

𝑻𝒖𝒌𝒂𝒋 𝒑𝒂 𝒔𝒆 𝒛𝒂č𝒏𝒆 𝒛𝒂𝒉𝒕𝒆𝒗𝒏𝒂 𝒑𝒐𝒕, 𝒌𝒊 𝒋𝒐 𝒃𝒐 𝒐𝒃č𝒖𝒕𝒊𝒍𝒂 𝒕𝒖𝒅𝒊 𝒕𝒂 𝒎𝒍𝒂𝒅𝒂 𝒐𝒔𝒆𝒃𝒂, 𝒌𝒊 𝒔𝒊 ž𝒆𝒍𝒊 𝒃𝒊𝒕𝒊 𝒔𝒐𝒄𝒊𝒂𝒍𝒏𝒂 𝒑𝒐𝒅𝒋𝒆𝒕𝒏𝒊𝒄𝒂. Res je, da, ko se prebiješ čez te trnje, čez te hribe in doline, so za njimi najlepše rožice, najlepši sadovi dela. Je pa že tako, da v življenju ni nobeno kosilo zastonj. Naši starši so nas učili, da »čič ne da nič«. In res je tako. Če želimo biti podjetniki, tudi socialni podjetniki, in to uspešni podjetniki, se moramo najprej naučiti teh podjetniških veščin. 𝑵𝒐 𝒊𝒏 𝒕𝒖𝒌𝒂𝒋 𝒊𝒎𝒂𝒎𝒐 𝒔𝒐𝒄𝒊𝒂𝒍𝒏𝒊 𝒑𝒐𝒅𝒋𝒆𝒕𝒏𝒊𝒌𝒊 š𝒆 𝒗𝒆𝒍𝒊𝒌𝒐 𝒊𝒛𝒛𝒊𝒗𝒐𝒗 …tudi jaz, tudi Zavod ZAPOSLISE. Sama sem družboslovka, dolgoletna vodja kadrovskih služb v velikih podjetjih, v gospodarskih družbah. Sedaj že 5 let delujem kot samostojna podjetnica, kot socialna podjetnica, ker rada pomagam, ker sem družbeno odgovorna. Ker sem prej delovala v gospodarstvu, sem spoznala, kaj so tista podjetniška znanja, ki vsako podjetje naredijo uspešne. Ko pa sem stopila na svojo samostojno pot, sem šele resnično na lastni koži občutila, kaj pomeni biti podjetnik. In se še danes učim in vztrajam delati tudi dela, ki mi ne ležijo preveč.

𝑶𝒑𝒓𝒂𝒗𝒍𝒋𝒂𝒏𝒋𝒆 𝒕𝒊𝒔𝒕𝒆𝒈𝒂, 𝒌𝒂𝒓 𝒓𝒆𝒔 𝒓𝒂𝒅𝒊 𝒐𝒑𝒓𝒂𝒗𝒍𝒋𝒂𝒎𝒐, š𝒆 𝒏𝒊 𝒅𝒐𝒗𝒐𝒍𝒋 𝒛𝒂 𝒖𝒔𝒑𝒆𝒉.

Osebno uživam, ko razvijam kadre, brezposelne, že zaposlene, vodje, tiste, ki šele prihajajo na trg dela. Res uživam, vendar pa spoznavam, da še vedno nimam dovolj teh veščin, teh ekonomskih znanj, ki jih mora imeti vsak podjetnik. Uživam v moji osnovni dejavnosti. Vendar, ko jaz po petih urah predavanj in dveh urah vožnje pridem v pisarno, se moje delo šele začne. Tisto, ki ga ne maram preveč, se pa zavedam, da brez njega ne bom imela komu predavati. Ja, trženje je najpomembnejše, veliko nekega administrativnega dela, pa mreženje, pa seveda obvladovanje vseh stroškov in branje in spremljanje informacij, kam gre razvoj Slovenije, Evrope, sveta, posamezne občine, ker se v teh informacijah skrivajo tudi tržne priložnosti.

𝑵𝒆 𝒑𝒐𝒎𝒂𝒈𝒂 𝒅𝒐𝒃𝒓𝒂 𝒊𝒅𝒆𝒋𝒂, č𝒆𝒑𝒓𝒂𝒗 𝒔𝒂𝒎𝒐 𝒛 𝒅𝒐𝒃𝒓𝒐 𝒊𝒏𝒐𝒗𝒂𝒕𝒊𝒗𝒏𝒐 𝒊𝒅𝒆𝒋𝒐 𝒑𝒓𝒂𝒗𝒛𝒂𝒑𝒓𝒂𝒗 𝒖𝒔𝒑𝒆𝒎𝒐. Vendar, če jaz te ideje ne znam tržiti, ne znam skomunicirati, potencialni kupec ne bo vedel zame. Ja, vmes bo lahko spoznal nekoga, ki prodaja enak produkt kot jaz.

𝑲𝒂𝒌𝒐 𝒔𝒑𝒐𝒛𝒏𝒂𝒕𝒊, 𝒌𝒂𝒋 𝒃𝒊 ž𝒆𝒍𝒆𝒍𝒊 𝒅𝒆𝒍𝒂𝒕𝒊?

Če vemo osnove tega podjetniškega delovanja. Je kar lažje, če veš, da obstajajo tri vrste podjetništva. Nato seveda izberemo tisto vrsto, ki nam bolj ustreza. Že s tem zvečamo možnost uspeha in zmanjšamo možnost neuspeha. Vsako seveda zahteva svoje kompetence.

𝑷𝒐𝒛𝒏𝒂𝒎𝒐 3 𝒗𝒓𝒔𝒕𝒆 𝒑𝒐𝒅𝒋𝒆𝒕𝒏𝒊š𝒕𝒗𝒂:

-𝐔𝐬𝐭𝐯𝐚𝐫𝐣𝐚𝐧𝐣𝐞 𝐧𝐨𝐯𝐢𝐡 𝐩𝐫𝐨𝐝𝐮𝐤𝐭𝐨𝐯-𝐬𝐭𝐨𝐫𝐢𝐭𝐞𝐯: sami ustvarimo svoje lastne nove produkte in storitve

-𝐈𝐳𝐛𝐨𝐥𝐣š𝐚𝐧𝐣𝐞 ž𝐞 𝐮𝐯𝐞𝐥𝐣𝐚𝐯𝐥𝐣𝐞𝐧𝐢𝐡 𝐩𝐫𝐨𝐝𝐮𝐤𝐭𝐨𝐯-𝐬𝐭𝐨𝐫𝐢𝐭𝐞𝐯: tisto, kar je že na trgu izboljšamo

-𝐒𝐭𝐚𝐫𝐞 𝐩𝐫𝐨𝐝𝐮𝐤𝐭𝐞-𝐬𝐭𝐨𝐫𝐢𝐭𝐯𝐞 𝐩𝐨𝐧𝐮𝐝𝐢𝐭𝐢 𝐧𝐚 𝐧𝐨𝐯𝐢𝐡 𝐭𝐫𝐠𝐢𝐡: naredimo raziskavo raziščemo, kje določenih izdelkov/storitev še ni na voljo in jih tam ponudimo

Če vemo še, katere so nujne kompetence, ki jih višamo pri sebi in svojih dodelavcih, pa ni važno ali smo v profitnem ali neprofitnem sektorju, v gospodarstvu ali negospodarstvu, smo spet bližje stopnici do uspeha. Pri tem so prav prodajne in pogajalske veščine zelo pomembne. Pa seveda zaradi vse bolj timskega dela tudi delo z ljudmi, znati delati v nepredvidenih situacijah, na drugačen način, z drugačnimi orodji, stroji. Ekonomska znanja so pa tako ali tako neobhodno potrebna.

𝑲𝒐𝒎𝒑𝒆𝒕𝒆𝒏𝒄𝒆 21. 𝒔𝒕𝒐𝒍𝒆𝒕𝒋𝒂

-𝐂𝐨𝐠𝐧𝐢𝐭𝐢𝐯𝐞 𝐟𝐥𝐞𝐱𝐬𝐢𝐛𝐢𝐥𝐢𝐭𝐲/pogajalske veščine,

-𝐒𝐞𝐫𝐯𝐢𝐬𝐞 𝐨𝐫𝐢𝐞𝐧𝐭𝐚𝐭𝐢𝐨𝐧/servisna orientiranost,

-𝐉𝐮𝐝𝐠𝐞𝐦𝐞𝐧𝐭 & 𝐝𝐞𝐜𝐢𝐬𝐢𝐨𝐧 𝐦𝐚𝐤𝐢𝐧𝐠/presojanje in odločanje;

-𝐄𝐦𝐨𝐭𝐢𝐨𝐧𝐚𝐥 𝐢𝐧𝐭𝐞𝐥𝐥𝐢𝐠𝐞𝐧𝐜𝐞/čustvena inteligenca;

-𝐂𝐨-𝐨𝐫𝐝𝐢𝐧𝐚𝐭𝐢𝐧𝐠 𝐰𝐢𝐭𝐡 𝐨𝐭𝐡𝐞𝐫𝐬/usklajevanje z drugimi;

-𝐏𝐞𝐨𝐩𝐥𝐞 𝐦𝐚𝐧𝐚𝐠𝐞𝐦𝐞𝐧𝐭/upravljanje z ljudmi;

-𝐂𝐫𝐞𝐚𝐭𝐢𝐯𝐢𝐭𝐲/ustvarjalnost;

-𝐂𝐫𝐢𝐭𝐢𝐜𝐚𝐥 𝐭𝐡𝐢𝐧𝐤𝐢𝐧𝐠/ kritično razmišljanje;

-𝐂𝐨𝐦𝐩𝐥𝐞𝐱 𝐩𝐫𝐨𝐛𝐥𝐞𝐦 𝐬𝐨𝐥𝐯𝐢𝐧𝐠/kompleksno reševanje problemov.

Poslušala sem znanega futurologa Gerda Leonharda, ki pravi, da danes celo kapitalisti že vedo, da se kapitalizem ne vklaplja več v prihodnost. Enostavno prav zaradi tega, ker se vse več ljudi že počasi zaveda, da bomo ohranili to našo zemljo in pomagali ljudem, ne na način delovanja po načelih kapitalizma, temveč po načelih družbeno odgovornega delovanja. Veliko priložnosti prav za socialne podjetnike. Vendar pa bomo kljub vsemu uspeli, če bomo delovali podjetno. Srečno pri iskanju tržnih priložnosti, da bomo skupaj lahko soustvarjali in pomagali drugim, tudi drug drugemu.

Zavod ZAPOSLISE, Nives Fortunat Šircelj