Test: Ali ste perfekcionist, kaj pa deloholik? III. del.

Nič ni narobe s tem, da imamo cilje, ki nam dajejo navdih in zagon za reševanje vsakdanjih problemov. Pri ustvarjanju predstav o tem, kaj bi si želeli doseči, pa moramo dopustiti možnost, da se te morda ne bodo uresničile. Dati si moramo dovoljenje, da nismo popolni in da se stvari včasih ne iztečejo tako, kot bi si želeli. Smoter življenja, dela sta razvoj in napredovanje in ne slepo stremenje k perfekcionizmu. Nič ni sicer narobe z majhno mero perfekcionizma, če to pomeni, da razvijamo svoje veščine, znanje, si postavimo visoke standarde ipd. Problem nastane, ko perfekcionizem ustvari občutek tega, da nismo nikoli dovolj dobri, da smo nesrečni, neproduktivni ali stalno pod stresom.

• Prakticirajte samozavedanje …

V prvi vrsti je pomembno, da se zavedamo svojih misli, prepričanj, v katere smo ujeti ter idealov, za katerimi se ženemo. Za zavedanje, da imate zaradi perfekcionističnih nagnjenj težave, morate imeti določeno mero samozavedanja. Za začetek več pozornosti namenjajte vašim odzivom, načinu, kako opravljate vsakodnevne naloge in kakšna pričakovanja čutite, da imajo do vas sodelavci, vodje, družina,… Na podlagi tega lahko začnete sprejemati drugačne odločitve in spreminjati vedenje.

• Ponotranjite dejstvo »Dovolj dobro je dovolj dobro.«

Zavedam se, kakšen je idealen ali perfekten rezultat v službi, ampak!

Kaj je v tem trenutku zame, s trenutnimi možnostmi, ki jih imam, dovolj dobro? Česa si resnično ne želim in s čim bom zadovoljen?

Dobro se je tudi vprašati: za koga to počnem? Komu se dokazujem? Bom, če bom dosegel ideal, resnično srečen?

• Opustite razmišljanje na vse ali nič….

Perfekcionisti v večini primerov želijo nekaj narediti odlično ali pa sploh ne. Spregledajo dejstvo, da je zelo pomemben in cenjen tudi trud, ki je bil vložen v pot do samega cilja. Na tej poti namreč dobivamo dragocene izkušnje, zaradi katerih je naše delo vedno boljše in boljše. Naše možnosti za uspeh na daljši rok so zmanjšane, če se osredotočimo samo in zgolj na cilj.

• … in začnite postavljati prioritete.

Imeti veliko idej in zamisli je dobro, razen, če ste obsedeni s popolnostjo. V tem primeru se to lahko spremeni v nočno moro, saj težko opustite idejo, za katero ste prepričani, da bi morala biti uporabljena. To zavira delo in dodaja pritisk. Zato je nujno, da preden pričnete s kakšnim novim projektom, naredite ožji izbor predlogov in idej.

Prav tako premislite, če je vredno stresa. Kako pomembna je naloga? Se gre za življenje in smrt? Običajno naša zaskrbljenost na koncu ni vredna vsega našega vznemirjanja. Namen delovnih nalog je običajno ta, da se jih opravi, da gremo naprej in ne, da je končni rezultat brezpogojno perfekten.

• Praznujte majhne zmage…

Način razmišljanja, ki ga imajo perfekcionisti, lahko vodi v negativnost, zato vsak dan pomislite na tri majhne dosežke, na katere ste ponosni. To vam bo pomagalo misli usmeriti na pozitivno pot. Lahko so majhne stvari, kot na primer jutranja telovadba pred službo, neformalna kava s sodelavci, ki vseeno prinese kakšno novo idejo ali rešitev pri delu, bolj zdravo kosilo v primerjavi z včerajšnjim …. Vse, kar vas bo spravilo v dobro voljo. To vas bo motiviralo in spodbudilo k razmišljanju, da lahko zmagate npr. tudi, če oddate končni izdelek, ne da bi ga še dva meseca izpopolnjevali.

Toda na koncu se moramo zavedati, da si misli pogosto premislijo in da bosta kritik in perfekcionist v nas vedno iskala »luknje«, ki bodo dokazovale, da nismo dovolj dobri. Toda če ste pripravljeni na spremembe, potem lahko s prepoznavanjem in razumevanjem slabosti, ki jih prinaša pretiran perfekcionizem, spremenite način vašega delovanja.

Več o perfekcionizmu na delavnici, ki bo potekala v četrtek, 24.3.2020 na Agenciji POTI.

Mateja Ramšak, Zavod ZAPOSLISE