Ali ste tudi vi med tistimi, ki si v službenem času ne upate na WC?

Poznate tisti občutek? Vas tišči in tišči, vi pa kar mencate in mencate, ker se zavedate, da, ko boste zapustili varno zavetje pisarne ste prepuščeni zaposlenim, ki izkoristijo vsaj tiste sekunde vaše prisotnosti in vas, ko skoraj tečete po hodniku cukajo za rokav, vas sprašujejo za mnenje, za dovoljenje, vas vabijo, se vam opravičujejo.

Vas pa seveda še bolj tišči in tišči. In bog ne daj, da je na stranišču gneča, ker morate pot ponoviti, ali pa skupaj z njimi čakati, da pridete na vrsto.

Kako rešiti to zoprno zagato?

Zelo rada poslušam Simona Sineka, ki je v enem intervjuju rekel, da naloga vodij ni ustvarjanje rezultatov, temveč so vodje zato, da vodijo druge tako, da ti ustvarjajo rezultate. Se strinjate?

To je prvi del uspešnega pohoda do stranišča.

Pravi tudi, da se velikokrat vprašamo kako spraviti prave ljudi na avtobus. Nikoli pa se ne vprašamo, kateri avtobus je sploh pravi za te ljudi in ali je šofer na tem avtobusu ustrezen. Enako je z našim podjetjem in našimi zaposlenimi.

No, to pa je drugi del uspešnega pohoda na stranišče.

Če se najvišje vodstvo zaveda pomena tistih, ki so zadolženi za zaposlovanje, za razvoj kadrov, in za to, da bodo zaposleni čim dlje z veseljem hodili v službo, potem jim boste zato, da boste naslednjič šli lažje na stranišče dovolili, da opravijo svoje delo, ker vas bodo razbremenili pri vašem delu.

Takrat vas zaposleni ne bodo cukali za rokav, ker bodo delo opravili brez, da bi vas vprašali za dovoljenje. Ampak za samostojno opravljanje dela je potrebno izbrati prave sodelavce, jih ustrezno usposobiti, informirati in tudi nagraditi.

Kadroviki naj vam pomagajo ustvariti ustrezno okolje in takrat boste dobili tudi ustrezno obnašanje s strani zaposlenih.

Še dve resnični zgodbi vezani na direktorje.

1) Namrgoden obraz? Katastrofa je tukaj:

Ko sem se prvič zaposlila, sem bila ena izmed mnogih, imela sem svojega šefa, ta svojega in ta spet drugega. In spomnim se, kako sem zjutraj nestrpno gledala, kdaj pride v službo »ta najvišji«, pa seveda nisem bila edina. Že pri uri za registriranje smo vsi gledali kakšen obraz ima. Tiste, ki so bili že v pisarnah, je o slabem izgledu obvestil kar receptor.

Če je bil zaskrbljen, smo že videli črne scenarije. Bog ne daj, da smo vedeli, da gre na kakšen sestanek in se je slabe volje vrnil z njega. Smo se že videli v stečaju, v prevzemu…. Nismo znali ločiti, da je mogoče samo slabo spal, da ga boli glava, da je enostavno vstal z levo nogo.

Ko sem vlogo zamenjala, sem sama pazila, da takih znakov po nepotrebnem nisem dajala. Tudi direktorjem sem dala kakšen nasvet, kako naj tak »zmečkan« obraz nategnejo, da ne bo slaba volja še pri zaposlenih.

Ker saj veste, take situacije so idealne za zbiranje po kuhinjah, straniščih, hodnikih in razpravljanje kaj se bo ali se je že zgodilo, namesto, da bi v miru opravljali svoje poslanstvo. Tako potrato časa vam lahko uredijo kadrovske službe.

2) Kdo bo sedel čim bližje direktorju in ostalim članom kolegija:

Običajno je konec leta čas, ali pa, ko se v podjetjih zgodi kaj pomembnega, da se skupaj z zaposlenimi usedemo, izkoristimo čas za predstavitve rezultatov in planov in da skupaj nekaj tudi prigriznemo. In takrat pridejo na vrsto zaposleni, ki so lačni informacij. In nekateri smo bili res lačni, tudi jaz. Spomnim se prvih let službovanja, ko se o tem nismo pogovarjali, kar nekaj pa nas je ravnalo enako.

Do prostora, kjer smo imeli pogostitev smo pazili, da smo šli nekako istočasno z najvišjimi. Najvišji so se posedli skupaj, nekateri od nas pa seveda čim bližje njim. Pa da si ne bi mislili, da je bila tam okrog njih kakšna gneča.

Ostali sodelavci se niti niso zavedali, zakaj se je dobro drenjati prav tam na sredini. In so nas bila sama ušesa. Zakaj? Ker se je ob takih prilikah vodstvo sprostilo in takrat so povedali, kar bi sicer morali povedati vsem zaposlenim.

Vem, da je marsikje enako tudi danes. Vodstvo se niti ne zaveda, kako so zaposleni lačni informacij, za njih je to nekaj samo po sebi umevnega, pa ni. Tisti, ki so pri koritu vedo, ostali ne. Tisti, ki ste na kolegijih veste, tisti, ki ste na sestankih veste, ostali pa ne.

No, vedno pa vedo tisti, ki so v proizvodnji. Ne vem zakaj je tako, vendar zaposleni v proizvodnji vedo velikokrat več kot zaposleni v kadrovskih službah.

Samo še nekaj mesecev nas loči do konca poslovnega leta, ko bo spet potrebno delati bilanco stanja. Nekaj časa je torej še na voljo, da vam kadrovske službe pomagajo pri pohodih na stranišče, pa pri informiranju, izboru ustreznih za avtobus, pa izboru šoferja, zato vabljeni na delavnico, kjer bomo govorili prav o tem, kako vzpostaviti odlično kadrovsko službo, ki bo v pomoč vodstvu in vsem zaposlenim.

Pa še: Samo letos imate v podjetjih in organizacijah možnost prihranka na strošku plač, in to tako, da se plače zaposlenim kljub temu ne zmanjšajo. Pri številu zaposlenih npr. 100, je tega prihranka minimalno 5.000 EUR neto. Kako? Vam povem na delavnici. Ta prihranek nato namenite nagrajevanju najboljših.