V težkih časih samoten volk umre, toda krdelo preživi

V težkih časih samoten volk umre, toda krdelo preživi

Poznavalci kultne serije Igra prestolov boste verjetno prepoznali ta rek, ki se kot ena izmed glavnih niti vleče tekom celotne zgodbe. Ustvarjalci serije prav nič ne skoparijo s preizkušnjami, ki jih morajo prestajati akterji, toda na samem koncu se zgornji rek izkaže za še kako utemeljenega. Brez, da bi izdala še kakšno skrivnost za vse tiste, ki si Igre prestolov še niste ogledali, lahko to idejo prenesemo v resničen svet. Čeprav smo srečni, da nam ne preti na vsakem koraku kruta smrt, še vedno vsak dan bijemo bitko, naj bo s časom, delom, nepričakovanimi težavami,… In kaj je boljšega, kot imeti okoli sebe ljudi, s katerimi se timsko zoperstavimo izzivom in jih uspešno premagamo? Mnogi bi rekli, da le malo kaj, zato bo, kot je že nakazano, v tem članku govora o timskem delu.

Tim ali skupina?

Večina ti dve besedi dojema kot sopomenki, kot besedi, ki pomenita praktično isto. Toda tim se v resnici od skupine razlikuje v kar nekaj točkah.

  • Medtem ko je v skupini odvisnost in povezanost med člani manjša, saj je predvsem administrativno organizirana, pa je za razliko od tega tim organiziran tako, da je omogočeno kar se da tesno sodelovanje, medosebni odnosi pa temeljijo na opori in zaupanju.
  • V skupini so cilji postavljeni od zunaj, v timu pa cilje postavijo vsi člani skupaj. Zato se z njimi bolj identificirajo ter so bolj motivirani, da jih dosežejo.
  • Člani neke skupine ponavadi pri sprejemanju odločitev niso zelo aktivni. Različno od tega pa se v timu odločitve sprejemajo skupno, zaželeno je, da se z njimi strinjajo vsi člani, saj jih tako bolje implementirajo.
  • Konfliktom se v skupini poskušamo izogniti ali pa jih niti ne poskušamo rešiti, če že pride do njih. Ne dojemamo jih kot resen problem, saj ni nujno, da so člani toliko povezani, da bi imeli dejanski vpliv. Timsko delo po drugi strani zahteva, da se konflikti sprotno in konstruktivno rešujejo ter tako delujejo kot povezovalni element, preko katerega se člani še bolj povežejo.

Prednosti timskega dela

  • Delitev dela in s tem prihranek časa.
  • Timsko delo je bolj zabavno in dinamično.
  • Pozitiven vpliv na motivacijo posameznika, saj se skupno trudimo za cilj.
  • Medsebojno dopolnjevanje in izmenjava znanja ter spretnosti.
  • Člani tima tako hitreje rastejo in se razvijajo.
  • Člani tima se podpirajo pri reševanju z delom povezanih problemov in lažje najdejo kreativne rešitve.

Ne le za posameznika, tudi za podjetje kot celoto ima timsko delo mnogo prednosti, ki se med seboj povezujejo. Večja povezanost zaposlenih rezultira v boljši organizacijski klimi in večji pripadnosti podjetju. Člani tima so pogosto bolj produktivni, kot pa, če bi delali samostojno, kar pomeni tudi prihranek časa in denarja. Tudi organiziranost delovnega procesa je boljša, odzivnost na potrebe trga pa boljša.

Kako sestaviti dober tim?  

Velikost tima je seveda odvisna od zahtevnosti zadanega cilja ter znanj, ki so potrebna za njegovo uresničitev, toda strokovnjaki menijo, da optimalno velik tim zajema od 3 do 6 članov. Višje število od tega lahko pripelje do oteženega usklajevanja, dolgih sestankov, …

Zakaj je bolje sestaviti heterogen tim?

Strokovnjaki so enotni tudi pri tem, da je bolje sestaviti heterogen tim. Res je, da bo v homogenem timu manj nasprotovanj, ker bodo imeli člani podobna stališča in ideje. Toda v heterogenem timu bo ravno zaradi nasprotovanj prišlo do večjega števila kreativnih rešitev in produktivnosti. Različni interesi, ideje in stališča lahko tako v primeru, če se znotraj tima vzpostavi dobro sodelovanje, pripeljejo do visoke učinkovitosti.

Tudi po mnenju Fransa Johanssona, avtorja znane knjige The Medici Effect, se največ inovativnih idej pojavi na t.i. presečiščih – krajih kjer skupaj trčijo ideje iz različnih ozadij, kultur… Nadaljuje, da večina ljudi napačno predpostavlja, da uspeh prihaja iz tega, da se obkrožimo z enako mislečimi ljudmi. Toda resnični uspehi, inovacije in preboji vključujejo stopnjo neugodja. Ravno slednje te namreč potisne iz cone udobja in omogoča rast. Raznolike izkušnje, mnenja in perspektive so torej ključnega pomena. Diverziteta je pot do odpiranja novih priložnosti, premagovanja izzivov in pridobivanja novih vpogledov.

To teorijo podpre tudi raziskava podjetja McKinsey & Company (2015). Ugotovili so, da so heterogeni timi (po spolu, starosti, etničnosti, znanju itd.) bolj kreativni in uspešni za do 35%, v primerjavi z bolj homogenimi timi. To izhaja iz tega, da 360 stopinjski pogled na problem vodi do eksponentne rasti novih idej.

Tudi raziskava Tufts Univerze, že iz leta 2005, nakazuje, da lahko izpostavljenost raznoliki skupini, spremeni naš način razmišljanja. Interakcija z ljudmi, ki so drugačni od nas, nas prisili, da smo bolj odprti in pripravljeni na to, da bomo morali vložiti nekaj truda, da bomo prišli do konsenza.  

Kakšen je dober timski sodelavec?

V prvi vrsti ima visoko razvite komunikacijske sposobnosti, kar pomeni, da zna poslušati, obenem pa spoštljivo zagovarjati svoja stališča. Zaveda se, da ni nezmotljiv in ko naredi napako, jo tudi prizna. Nujni sestavini dobrega timskega sodelavca sta prav tako zanesljivost in doslednost, edino tako se lahko zanesemo drug na drugega. Je storilnostno naravnan in usmerjen k iskanju rešitev. Pripravljen je pomagati drugim in z njimi deliti znanje.

… in kakšen je učinkovit tim?

Tim je učinkovit takrat, ko so namen in cilji tima jasno opredeljeni in celo ponotranjeni s strani članov. Vzpostavljen je sistem dela, tako da vsi člani točno vedno, kaj so njihove zadolžitve in odgovornosti ter kje lahko dobijo potrebne informacije.

Tim sicer ima vodjo, ki pa tekom razvoja tima postaja enakovreden član. Še vedno skrbi, da med člani poteka dvosmerna komunikacija, toda odgovornost in samoiniciativnost izkazujejo vsi.

Komunikacija je odprta in iskrena, konflikti se rešujejo sproti, med člani tima pa vladajo spodbudni medsebojni odnosi in strpnost.

Nenazadnje pa je pomembno, da se člani samoocenjujejo in prilagajajo načine dela, v primerih, ko vidijo, da bi se lahko izboljšali.

Za konec še citat Jamesa Whittakerja, vodja prve ameriške odprave na K2 (druge najvišje gore na svetu): »Nisem izbral najboljših ameriških alpinistov, ampak alpiniste, ki lahko dobro sodelujejo med seboj.«

Uspešno delo,

Mateja Ramšak, Zavod ZAPOSLISE

Delite to objavo