Zakaj perfekcionizem ni več zaželjen?

Nazaj na Blog

Zakaj perfekcionizem ni več zaželjen?

Spoznajte razloge, zakaj nekdo svoje delo opravlja odlično, vendar je količina opravljenega dela premajhna in zakaj nekdo svoje delo želi kar naprej izboljševati tudi na račun rokov, ko je potrebno nalogo že oddati.

Včasih smo tudi sami ljudje zaradi vzgoje, načina življenja, zaradi nekih prepričanj, ki se zasidrajo globoko v nas prepričani, da moramo biti pri delu in v življenju nasploh perfekcionisti, idealni. 

Danes ima veliko ljudi previsoka merila ter zaradi strahu pred neuspehom in (samo)kritičnim razvrednotenjem, ne naredijo tistega kar bi morali, ali pa celo togo vztrajajo pri doseganju ciljev, čeprav bi si bilo modro zastaviti nove cilje.

Previsoka merila vodijo v nezadovoljstvo s samim seboj, nezadovoljstvo z rezultati drugih. Posledično tudi delo ni opravljeno tako kot bi si želeli od drugih ali od sebe. 

Kako torej doseči, da bomo pri delu sami ali naši sodelavci sproščeni, da bomo delo opravljali z zadovoljstvom in da bomo ne glede na zahtevnost, nalogo opravili pravočasno in učinkovito.

ZAKAJ TEŽIMO K ODLIČNOSTI in KAKO SE PERFEKCIONIZEM IZRAŽA NA DELU

  • Kje so skrivajo razlogi, da smo danes večji perfekcionisti kot smo bili nekoč.
  • Kako nam perfekcionizem škoduje v času nenehnih sprememb
  • Kako doseči, da si bomo zastavili visoke, vendar stvarne cilje
  • Kako si zagotoviti zadovoljstvo ob uspehu
  • Kako si zagotoviti mirnost ob neuspehu
  • Zakaj nam pretirano visoka merila onemogočajo doseganje ciljev, realiziranje delovnih zadolžitev
  • Ali obstajajo razlike v generacijah, glede perfekcionizma
  • Ali so mladi bolj nagnjeni k perfekcionizmu kot starejši
  • Razlika med zavzetostjo pri delu in deloholizmom
  • Lestvica značilnosti, po katerih lahko prepoznamo deloholika
  • Prednostne lastnosti oseb, ki težijo k nenehni odličnosti

VPLIVI IN POSLEDICE PERFEKCIONIZMA NA ČLOVEKA TER NJEGOVO OKOLICO

  • Perfekcionizem kot ovira produktivnosti in spodbujevalec slabe volje
  • Kako se previsoka merila, previsoka zahtevnost do samega sebe, prenaša tudi na druge ljudi okoli nas
  • Kako doseči dober odnos do samega sebe in do vseh, ki nas obkrožajo (do sodelavcev, vodij, strank, naših najbližjih)

KAKO PREMAGATI PERFEKCIONIZEM

  • Kako sprejemati kritiko, kako jo sporočati
  • Kako komunicirati z različnimi strankami
  • Kateri tip osebnosti sem in kateri tip osebnosti si prizadeva k nenehni odličnosti 
  • Načini reševanja konfliktov, kateri iz med šestih je najustreznejši
  • Moč obvladovanja čustev, kaj je stoicizem in kako nam pomaga pri doseganju ciljev
  • Kako sodelovati s perfekcionistom, kako mu pomagati, da se bo tega načina delovanja znebil

CILJI DELAVNICE

  • Seznanitev z vzroki za nastanek perfekcionizma in kako pomagati tistim, ki so pri delu počasnejši prav zaradi tega, ker so preveliki perfekcionisti
  • Spoznati razlike v delovanju generacij, katera je bolj nagnjena k perfekcionizmu
  • Spoznati tipe osebnosti in kateri tip je bolj nagnjen k previsoki odličnosti
  • Osvojiti metode vzpostavljanja dobrega odnosa do sebe in do sodelavcev, še posebej ko je potrebno sporočati, da delo še ni optimalno narejeno
  • Naučiti se tehnik sodelovanja s perfekcionistom
  • Naučiti se sprejemanja kritike, naučiti druge kako sprejemati kritiko
  • Dodana vrednost. Izvedba samoocenjevalnih testov:

Test osebnosti

Test ugotavljanja stopnje perfekcionizma

KDAJ IN KJE SE SREČAMO:

V ponedeljek 28.9. 2020, od 10. do 15. ure v sejni sobi Gimnastičnega centra Ljubljana, Koprska ulica 29, Ljubljana.

Delavnica je organizirana v okviru projekta Kompetentna Slovenija, ki ga vodi Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS. Sofinancerja sta EU iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

  

Predavateljica: Nives Fortunat Šircelj, univ. dipl. psih., NLP praktik, NLP mojster, Zavod ZAPOSLISE:

V času študija psihologije se je usmerila v področje marketinga in odnosov z javnostmi. Prav smer študija jo je »zapeljala« v kadrovske vode. Kot odgovorna za kadrovsko, pravno in splošno področje, je delovala v različnih panogah, z do 1700 zaposlenimi (Semenarna Ljubljana, Alpina, Steklarna Rogaška). V vlogi delodajalca je kot član GZS-ja, Trgovinske zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev sodelovala pri spreminjanju razne delovnopravne zakonodaje, spreminjanju poklicnih standardov. Bila je predsednica komisije za izobraževanje pri Združenju za tekstilno in usnjarsko dejavnost, ter član pri Združenju za trgovinsko dejavnost. Je član Društva za kadrovsko dejavnost severno Primorske regije in Združenja nadzornikov Slovenije.  Bila je med prvimi v Sloveniji, ki so zaposlene izobraževali s pomočjo EU sredstev in to področje zelo dobro pozna tudi danes. Zadnjih pet let je bila zaposlena na Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije na programih usposabljanja in izobraževanja zaposlenih, kompetenčnih centrov, vseživljenjske karierne orientacije. Piše, svetuje in predava  iz področja razvoja kadrov, delovnopravnega področja, pisanja internih aktov in pravilnikov, plačnih sistemov in sodobnih načinov vodenja, nagrajevanja in motiviranja. Zadnja leta se posveča višanju produktivnosti in motiviranju starejših zaposlenih, ter raziskovanju načinov dela v bodoče. Sodelovala je s preko 200 podjetji, njenih delavnic se je udeležilo preko 4000 zaposlenih. 

Delite to objavo

Nazaj na Blog