Zakaj smo produktivnejši, če vemo, da nas nekdo gleda?

Številnim raziskavam iz področja psihologije je skupno dognanje, da se posamezniki obnašamo drugače, kadar smo obkroženi z ljudmi, kot pa, kadar smo sami. Čeprav sta samostojnost in samoiniciativnost eni izmed glavnih kompetenc sodobnega sveta, pa je motivacija za delo še vedno izrazito povezana s tem, da smo ljudje navsezadnje družbena bitja. Glavni vzvod za zvišanje motivacije je tako očiten, da je zlahka spregledan, in sicer prisotnost drugih ljudi. Še več, članek Harvard Business Reviewa se sklicuje na to, da je dovolj že zgolj občutek, da smo opazovani.

Z »biti opazovan« ne namigujemo na vodjo, ki bi nam dihal za ovratnik in ukazoval ter nadzoroval vsak naš korak, saj bi to imelo vsej prej kot dober učinek na našo motivacijo. Gre za to, da smo ljudje bitja, ki ogromno impulzov dobijo iz okolja oz. ljudi v njem – tudi naših sodelavcev. Prav zato se je delo v samoizolaciji za marsikoga izkazalo za težavno. Kako učinkovito opraviti delo iz domače pisarne, kako se osredotočiti na video konference in izmenjavanje e-mailov?

Predpostavko o višji motivaciji zaradi prisotnosti drugih ljudi pa lahko raziskujemo tudi pri ostalih oblikah dela – v proizvodnih oddelkih, režijskih službah, ordinacijah, raznih delavnicah,… Tako imenovan Hawthornov efekt govori o tem, da opazovanje rezultira v zvišani produktivnosti. Ko so raziskovalci poskušali skozi serijo eksperimentov ugotoviti, kako različni elementi v delovnem okolju (npr. svetloba, odmor, delovni urnik) vplivajo na rezultate zaposlenih, so ugotovili, da k zvišanju učinkovitosti botruje že sama pozornost, ki je bila namenjena zaposlenim. Bolj produktivni zaradi tega, ker so bili opazovani, so bili v obeh primerih – ko so jim skrajšali ali podaljšali delovni čas.

Zaposleni so torej imeli boljše rezultate, ker so vedeli, da je nekdo pozoren nanje in na njihovo delo.

Psihologi že več desetletij vedo, da so ljudje bolj motivirani za delo, če jih drugi pri tem gledajo. Meta analiza preko dvestotih raziskav, kjer je bilo skupno vključenih 24.000 udeležencev je dokazala, da prisotnost drugih zviša posameznikovo angažiranost, še posebej pri izvajanju kompleksnejših nalog. Prisotnost ostalih ljudi zviša tudi hitrost, s katero posameznik opravi delegirane naloge (Bond in Titus 1983).

Razlogov za to je več. Glavni je ta, da želimo s svojimi dosežki narediti dober vtis na ostale, zato se pri delu bolj potrudimo.

Prisotnost ostalih pa ne samo, da vpliva na to, kaj oseba počne, temveč tudi na to, kako razmišlja o svojih dejanjih. Ko nas nekdo gleda, se nam zdi naše početje »povečano«. Ta učinek se zgodi, ker posameznik vključi v svojo perspektivo tudi perspektive vseh tistih, ki ga obkrožajo. Ta »dvojna perspektiva« zviša pomembnost njegovega dela, investiranje časa, energije in truda v nekaj, kar se zdi veliko in pomembno, pa daje veliko več motivacije, kot investiranje v nekaj, kar se zdi majhno in nepomembno.

Bolj, kot ljudje gledajo, kaj počnemo, večja in bolj pomembna se nam zdijo naša dejanja. Višanje pomena dela, zviša motivacijo za vlaganje več truda in časa vanj.

V teh raziskavah lahko najdemo razlago zakaj je v času povečanega dela od doma, oziroma opravljanja delo na drugačen način, kot smo ga opravljali do sedaj, tako težko zbrati motivacijo za dokončanje dela. Naši dosežki, naj bo to pravočasno zaključen projekt, uspešno popravilo kakšnega stroja ali sestava izdelka brez napak, se nam zdijo brez prisotnosti ostalih manj pomembni.

Dober občutek, ki ga imamo ob dosežkih, je manj intenziven, če smo sami, če je med nami večja fizična distanca, če nas nihče ne vidi, in opazi, kaj vse smo naredili. Motivacija za nadaljne delo se tako izgubi. 

Na prvi pogled se zdi, kot da je za motiviranost potrebna fizična prisotnost drugih. Toda raziskave kažejo, da ljudje več truda vložijo že takrat, ko se jim zgolj zdi, da so opazovani. Na motivacijo npr. vpliva že samo simbol na računalniku, ki nakazuje kdo vse je v času, ko delamo, prisoten na računalniku ali pa fizična prisotnost našega vodje, čeprav je na drugem koncu prostora, kjer delamo.

Ti rezultati so nam v pomoč pri razmisleku, kako uporabiti ta učinek »motivacijske prisotnosti« tudi pri t.i. kadrovskem kontrolingu. Spremljanje oz. opazovanje zaposlenih na delu ima lahko pozitivne učinke tako za delodajalca, kot tudi za zaposlenega samega.

Kot že rečeno, lahko spremljanje zaposlenega pomembno vpliva na njegovo produktivnost in rezultate, saj naj bi se pri delu zmanjšalo število napak, s tem pa se prihrani dragocen čas.

S svojo prisotnostjo lahko izboljšate tudi svoje odnose s sodelavci. Ko opazimo napake, ki se dogajajo pri delu, na napake sodelavca opozorimo, vendar na prijazen način, na način asertivnega komuniciranja. V kolikor so prisotni drugi sodelavci, zaposlenega ne opozorimo na licu mesta. Bolje je, da to naredimo na štiri oči. Če napako sodelavca takoj izpostavimo, lahko v njem spodbudimo nelagodje, celo strah pred delanjem novih napak. Še posebej ob prisotnosti drugih, se njegova samozavest zmanjša. Tako dosežemo obraten učinek in znižamo produktivnost ali pa celo spodbudimo zamero.

Opazovanje zaposlenih lahko botruje tudi k temu, da lažje opazimo probleme, ki so rešljivi ter se jim hitreje prilagodimo. Morda dva sodelavca ne sodelujeta dobro med sabo ali pa je kakšen delovni proces preveč neučinkovit. Na ta način ga hitreje popravimo in naredimo potrebne spremembe. Če pride do resnejših napak, imamo možnost takoj opozoriti nanje.

Prav tako lahko vodje, če so prisotni in če zavestno spremljajo sodelavce, lažje prepoznajo vse veščine, znanja, sposobnosti, predvsem pa dobro opravljeno delo. In ko je delo dobro opravljeno, je zelo priporočljivo, da sodelavce pohvalimo takoj, v tistem trenutku, ko to opazimo.  

Takrat se vzpostavi ta recipročnost, ki jo imamo ljudje kot družbena bitja zakodirano v naših možganih. Jaz tebi, ti meni. Če me nekdo pohvali, mu bom to vrnila v še večji delavnosti, produktivnosti.  

Pri tem je seveda treba paziti, da nismo s svojo prisotnostjo preveč vsiljivi, saj lahko tako negativno vplivamo na rezultate naših sodelavcev. Konstanten strah pred tem, da smo opazovani pri delu, lahko povzroči veliko stresa in prepreči produktivnost. Zaposleni velikokrat izgubijo zaupanje v svoje vodje in konec koncev zapustijo podjetje. Zato je koristno, če sodelavcem povemo, da smo z njimi zato, da jim lahko nudimo tisto, kar bodo pri delu potrebovali.  In smo ponovno pri recipročnosti.

Zato se držimo načela, da je spremljanje zaposlenih pomembno zato, da ugotovimo, kaj potrebujejo, da bodo bolj produktivni. Glavni cilj je torej obojestransko zadovoljstvo.

Uspešen teden,

Mateja Ramšak, Zavod ZAPOSLISE