Zakaj v Sloveniji, še posebej starejša generacija ne mara nositi mask?

Slovenci zelo pogosto pravimo, da smo narod hlapcev. In hlapci so seveda morali ubogati. Vemo pa, da ljudje na splošno, ne radi ubogamo. In ker ne radi ubogamo, to počnemo tudi takrat, ko bi bilo zaželeno ali celo nujno, da bi spoštovali neka pravila.

Ja, to pravim jaz, ki sem bila rojena in odraščala v Tolminu, saj veste »Tolminski puntarji, ki so se uprli 1713 leta«. Ljudje so se upirali marsičemu, pa ne samo na Primorskem, tudi drugje. Še danes Slovenci radi samo pomilovalno rečemo…vedno smo imeli gospodarje,  ki so nas tlačili, ki so nam delali silo.  Vedno smo morali ubogati, mi smo tako nebogljeni. In vse kar je prisila,  to neradi delamo, še danes.

Pa čeprav, no namen mojega prispevka ni to, kar bom sedaj zapisala. Je pa zgodovinsko čista resnica. Ali so v zgodovini imeli »gospodarje« tudi drugi narodi.

Ja seveda, saj vemo, kako so osvajali ozemlja Grki, pa Rimljani, pa Turki. In so šli čez večino držav današnje Evrope. Ali ti narodi še danes govorijo….smo narod hlapcev, smo bili vedno potujčeni. Ne, ker  so to večji narodi, z višjo samozavestjo. Samozavestni se ne ukvarjajo s preteklostjo, se ne opirajo na preteklost, tako kot se znamo velikokrat….majhni narodi.  

K sreči je tako, da to ne velja za vse in da so tudi pri nas ljudje, ki premikajo meje, so prepričani vase in v svoje sposobnosti.

V človeški naravi je, da majhnost nekako korelira z  nizko samozavestjo. In ja,  Slovenci moramo zvišati samozavest. Z njo si bomo upali bolj povedati s čim se strinjamo, še bolj pa,  s čim se ne strinjamo.

To je dobro sporočati asertivno, kar pomeni izraziti se v popolnosti. Vendar, ko izražamo nestrinjanje to povedati na način, da se druga oseba, ko ji to povemo, še vedno čuti sprejeto, varno.

Upati si povedati…. na primer… ne, ta projekt se ne more realizirati zaradi tega in tega. Tega dela nisi dobro opravil, zaradi tega in tega.

To so lastnosti, ki nas v današnjem času naredijo uspešne. Če posebej v času hitrih sprememb, ko je resnično potrebno znati delati v nepredvidenih okoliščinah, z orodji, ki jih še ne poznamo.

In kaj ima to opraviti z maskami? Veliko.

Ena izmed podjetniških lastnosti je prav lastnost ubogati, biti uslužen. Pustiti se prepričati, če ima druga stran prav. Pri timskem, projektnem delu, ki sta vedno bolj iskani veščini, je to še toliko bolj pomembno.  Dovoliti, da ima druga stran svoje mnenje, ki je celo boljše od našega lastnega in dovoliti, da se realizira prav ta drugi predlog.

INTERNO PODJETNIŠTVO  za doseganje hitrejših in boljših rezultatov

V podjetjih si vedno bolj prizadevajo, da bi bili vsi njihovi zaposleni pri svojem delu »mali« podjetniki, zato uvajajo v  delo »interno podjetništvo«.  Z načinom internega podjetništva se opravlja delo optimalno, učinkovito, z postavljanjem ciljev in kontroliranjem doseženih rezultatov. 

In katere so podjetniške lastnosti?

1. Ali ste si všeč (če si nismo všeč, če nismo prepričani vase, potem to samozavest ne izkazujemo, zato niti pri drugih ne bomo uslišani).
2. Ali ste všeč sodelavcem (če smo bolj sami, če se ne družimo z drugimi, potem bo timsko delo za nas težje izvedljivo).
3. Kako odločni ste (za samostojno, samoiniciativno delo zelo pomembna kompetenca).
4. Kako ustvarjalni ste (nestabilne tržne razmere zahtevajo hitro prilagajanje, ustvarjalnost, iskanje novih ali izboljšanih rešitev).
5. Kako učinkoviti ste (ni dovolj, če pridem do cilja, če pa pri tem povzročim veliko stroškov, če delo ni optimalno narejeno).
6. Kako dobro sprejemate ukaze (če je to za dobro vseh, potem je tudi to nujna lastnost v poslu).
7. Kako dober vodja ste (velja za vse, za tiste, ki vodijo ljudi; delovni proces/funkcijski vodja; za vse zaposlene, ker delo postaja vse bolj samostojno, timsko).
8. Kako dober član tima ste (več glav več ve, zato timsko delo).
9. Kako dobro izpeljete začeto delo (delo, ki ga začnemo, je dobro izpeljati do konca. Velja pa tudi pravilo, da je bolje, če neproduktivno delo ne končamo, temveč se lotimo drugega dela. Vaditi veščino ne dokončevanja neustreznih opravil.
10.  Kako dobro premagujete ovire (ali vas že rahla sapica spravi v slabo voljo, ali pa se ne ustrašite še tako zahtevnih situacij).
11. Kako dogovorni ste pri delu (ali smo pripravljeni sprejeti odgovornost za opravljeno ali neopravljeno delo).
12. Kako dobro znate komunicirati (s timskim delom, s prepričevanjem drugih je povezana veščina komuniciranja).
13. Kako dobro znate premagovati poraze (ni važno kolikokrat pademo, važno je kolikokrat se poberemo).
14. Kako dobro spodbujate druge (zaradi vse bolj sodelovalnega dela).
15. Kakšen lastniški odnos imate do svojega dela (ne povzročati nepotrebne škode. Paziti na to, koliko pisarniškega materiala porabim, koliko materiala za izdelavo nekega artikla porabim, da namerno ne razbijam…).
16. Kako dobro služite drugim (da bo delo ciljno usmerjeno, je velikokrat tudi ta lastnost nujna. Ali znamo presoditi, kdaj je potrebno služiti drugim).
17. Kako samozavestni ste (brez prepričanosti, kaj vse zmoremo in smo sposobni narediti ni uspeha).
18. Koliko sreče imate (sreča ne pride sama od sebe.Da te obišče, moramo biti na pravem mestu, ob pravem času z pravimi ljudmi, z pravimi znanji. Če vse to iščeš, seveda vse to tudi najdeš.
19. Koliko ste nagnjeni k tveganjem (tisti, ki ne riskira tudi ne profitira velikokrat rečemo. Tudi tveganje je sestavni del posla.
20. Kako dobro poznate sami sebe (če ne poznaš sebe, še manj poznaš druge. Ko se spoznaš, se lažje prilagajaš in bolj vidiš, kdaj je čas, da se začneš popravljati, usmerjati lastno krmilo).

Vse to so veščine, ki se jih je  mogoče naučiti. Niso odvisne od formalne izobrazbe, zato se jih lahko naučijo zaposleni prav na vseh delovnih mestih.

Te veščine nam pomagajo tudi v osebnem življenju, ker tudi tam delujemo po zakonitostih podjetništva.

Želim vam veliko podjetniškega duha. Srečno in zdravo,

Nives Fortunat Šircelj, univ. dipl. psih.; NLP praktik, NLP mojster, Zavod ZAPOSLISE