Uspeh še zdaleč ni odvisen od pozitivnega razmišljanja

Zadnje čase  berem, poslušam in se strinjam, da ni vse v tem, da poskušamo vse olepšati, zavijati v celofan, povedati zelo previdno, posredno, kaj vse delamo sami narobe, ali pa kaj delajo narobe tisti, ki nas obkrožajo. Da nam bo že samo pozitivno razmišljanje prineslo neke rezultate.

Ni dobro, da želimo prikazati in se trudimo narediti ta svet idealen. Ker idealnega sveta ni. In ker ga  ni, se je potrebno znajti v tem svetu, ki ga edinega imamo. Danes tudi povprečje ni več dovolj, ker je tam na sredini prevelika gneča. Uspe tisti, ki se…. ne vedno…. včasih pa, dvigne iz tega povprečja.  In kako postati drugačen, si upati stopati po novih poteh, delati z drugačnimi orodji.  Tako, da si upamo naliti čistega vina samemu sebi in tudi drugim.

Ja, ljudje kar potrebujemo nekoga, da nas postavi na realna tla. Boli, je hudo, ampak šele takrat se zaveš kje si, in kaj moraš narediti, da bodo rezultati boljši.  Pri tem moramo seveda paziti na to, kako izrečemo te kritike, kako pomagamo nekomu (tudi samemu sebi), vstati po tem, ko spoznamo kaj je šlo narobe in zakaj.

Ljudje nismo najmočnejši, najhitrejši, najdrznejši, kot znajo biti živali, znamo pa razmišljati, imamo spomin in znamo predvideti nekatere situacije tudi vnaprej, imamo sposobnost prilagajanja in spreminjanja.

Vendar tisti, ki to res dela, si naprej upa samemu sebi priznati,  sem ranljiv, ker  šele, ko se razgalimo spoznamo kaj vse naj popravimo, da bodo rezultati boljši.

Rezultat pa vedno pove resnico. Rezultat se vedno odrazi v realnosti. In samo mi smo tisti, ki lahko ta rezultat spreminja.

• Uspeh je  odvisen od tega, da ko pademo na glavo, ko delamo napake, da si ne rečemo, saj bo, in se smehljamo in ponavljamo afirmacije v smislu »fake it till you make it«, temveč da se zavedamo te bolečine, da se pobiramo, in da napake v realnosti odpravljamo.
• Uspeh je odvisen od tega, ali si upamo same sebe  vprašati zakaj sem padel, in to brez kazanja prstov na nekoga drugega, ki da je kriv našega neuspeha, in nato te napake odpravljati.
• Uspeh je že to, da se zavedamo, da je naloga možganov, da skrbijo, da bomo preživeli, zato ne mislite, da boste z pozitivnim razmišljanjem, svoje možgane utišali. Oni vidijo nevarnost tudi tam kjer jo ni. Pomembno pa je, da znamo te misli nato kontrolirati, jih usmerjati, da vemo, da bodo take misli prihajale, da ni z tem nič narobe. Je pa narobe, če jih ne kontroliramo.
• Uspeh je odvisen to tega, da se zavedamo, da je vsak rezultat posledica zahtevnega dela, v bistvu trpljenja, slabe volje, da nič ne pride samo od sebe. In če razumemo, da je to padanje in pobiranje vseživljenjsko delo, potem razumemo, kako so vse te napake lahko blagoslov, ker se iz teh situacij lahko veliko naučimo.
• Izpolnitev je rojena iz trpljenja in veliko dela.  Uspešni ljudje so se razvili v prepričanju, da ima to trpljenje svoj namen, in to je …uspeti. In ko to osvojimo nam je lažje razumeti vse te padce.
• Življenja brez stresa ne bomo doživeli.  Je pa dobro ta stres znati uravnavati, da nam ta ne škodi, in da prav zaradi njega dosegamo boljšo notranjo izpolnitev.
• Neizprosni postanejo uspešni. To ne pomeni, da smo kot tanki, da gazimo vse pred sabo, da bi dosegli svoje, temveč to pomeni od sebe zahtevati veliko, biti vztrajen, delati veliko, pa vendar ne trdo, temveč pametno.
• Realizirati ideje. Imeti veliko idej je lahko, težje jih je realizirati. Uspešni jih.
• Naučiti se, da je potrebno spreminjati smeri poti. Naučiti se nedokončevanja nalog, ki niso koristna, naučiti se nenehnega iskanja novih rešitev.
• Naučiti se ločiti svoje občutke lastne vrednosti od dosežkov, še bolj od ne dosežkov. Ko to dosežemo, se ne več sekiramo kaj vse smo naredili narobe, temveč napake samo odpravljamo in dosegamo boljše rezultate.
• Uspešni zasledujejo ta občutek notranje izpolnitve, ne samo finančni izplen. Če smo notranje zadovoljni, zadovoljeni, tudi ustvarjamo/delamo  skoraj nemogoče.  Zato se danes reče, da je dobro, da zaposlenim damo možnost opravljanja dela, kjer so notranje zadovoljni, delo s smislom.
• Uspešni razvijajo tiste veščine, tisto znanje, ki so  njim samim pomembe. Vsak razvija svoje veščine, vsak ima drugačne potrebe, želje, to kar ga notranje izpopolnjuje, pa da s tem seveda pomaga tudi drugim.
• Uspešni pilijo tudi tisto, kar najbolj sovražijo. Ne samo da delujejo v smislu, vaja dela mojstra, temveč delujejo v stilu. »Delaj tisto, kar sovražiš, da boš dobil tisto kar želiš«. Uspešni se zavedajo, da samo ambicioznost ni dovolj, da je pogoj za uspeh to, da najdemo ta »drive«, ki nas inspirira, da se gibljemo proti cilju.
• Če si bomo dovolili razmišljati neumnosti, rezultatov ne bo. Zato je to programiranje lastnih možganov zelo pomembno. Z ustrezno uporabo jezika upravljam svoje lastne možgani, ker….možgani nam verjamemo vsako neumnost, ki jo o samem sebi trosimo in govorimo.

MISLI vplivajo na ČUSTVA, ta vplivajo na VEDENJE, to vpliva na REZULTATE.

• Vse teži k kaosu. To je zakon fizike. Kako kaos uravnavamo, kako torej ustvarjamo situacije, ki imajo strukturo, ki upoštevajo neke zakone, navodila, pravila, red. Tako, da ta kaos  nadzorujemo. Svojo energijo usmerjamo v sisteme, ki smo se jih ljudje sami Izmislili, so pa smiselni.
• Naučimo se, da ko gre res vse narobe, je čas za smeh. To nas bo spravilo v boljše čustveno stanje, ki nam bo pomagalo, da se skobacamo  iz kaosa.
• Naučimo se, da ko pademo padimo kraljevsko, s stilom, z eleganco. To pomeni… ja sem padla trdo na tla, vendar s stilom. Ker vem, da je padec najlažji način, da se nato iz tega padca nekaj naučim. Takrat, ko smo v težki situaciji naše telo začne podzavestno reagirali, naši možgani so aktivnejši, hipokampus, amigdula sta aktivnejša, hitreje si zapomnimo stvari, možgani delajo hitreje… ker iščejo rešitve in jih tudi najdejo…če seveda to hočemo.
• Uspejo tudi povprečni ljudje, vendar uspejo zato, ker so vztrajni, ker vedo, da bodo padali, padali, in se pobirali, pobirali in tako postali nadpovprečni.  
• Dobiti, doseči tisto, kar si želimo je lahko, ni pa enostavno. Motivacija nam pomaga, vendar šele akcija prinese rezultate.

Pa da ne bo narobe razumljeno. Absolutno sem še vedno pristaš pozitivnega razmišljanja, ker če ne razmišljamo tako, vidimo samo sivino. Vendar pa, da vidiš tudi ostale barve, moraš občutiti noč.

In ravno ponoči, ob pomoči svetilke vidimo vse ostale barve. Brez noči ni dneva in sonca.

Nives Fortunat Šircelj