Kdo se je spomnil 8-urnega delavnika?

»Jaz bi pa želela delati takrat, ko bi sama želela, in to toliko ur, kot bi sama želela. Ali veste za kakšno tako službo, sem se pripravljena vključiti v tako delo že v času študija«, je rekla samozavestna študentka pred kratkim na delavnici, kjer sem študentom predstavljala možnosti zaposlitev in kako naj se že v času študija pripravljajo, da bodo lažje zaposljivi. Nekaj se jih je že pripravljajo na svojo lastno podjetniško pot.

Izražena želja mi je bila kot naročena, ker sem imela tako ali tako v planu govoriti tudi o tem, kako pomembno je, da znamo čim več aktivnosti stlačiti v 24 ur. Na način seveda, da poskrbimo tudi sami zase. Produktivnost je namreč odvisna prav od tega, kako si znamo delo porazdeliti, kako znamo poskrbeti, da je kradljivcev časa čim manj. In če to vrlino obvladamo, potem ni nemogoče razmišljati, da bi bilo število delovnih ur manjše, produktivnost pa celo višja.

Kdo se je res spomnil 8-urni delavnik? Vemo, da smo pri delu produktivni le za cca. 4 ure, zakaj potem dejansko ne bi zmanjšali števila delovnih ur, oz jih razporedili drugače. Utopija? Niti ne. Celo v Sloveniji, se takega načina dela že poslužujejo nekateri delodajalci. Tega ne razglabljajo na veliki zvon, vendar se prilagajajo željam in potrebam zaposlenih.

Na delavnici sem kot obvezno branje navedla, kar nekaj knjig, ki nam pomagajo, pri osebni in poslovni rasti, in glej ga zlomka ena knjiga je bila kot naročena za to študentko.

Ste že prebrali knjigo Timothya Ferrissa, 4- URNI DELOVNI TEDEN. Ja, delovni teden, ne delovni dan. Ko jo je videl moj sin je rekel, »sem že slišal zanjo, spet ena ameriška pogruntavščina«. No, saj sem si tudi jaz to mislila. Sicer je res, da je pisana na ameriški način, tudi s kar nekaj balasta, pa vendar res vredna branja. Priporočam.

Govori pa prav o tem, kako lahko z racionaliziranjem dela, s tem, ko se prisilimo, da ne delamo po ustaljenih vzorcih, kar naenkrat dobimo čas zase, za svoje najbližje, s tem da smo pri samem delu bolj produktivni. Predvsem pa, da delamo prave stvari na pravi način. Ob vse hujšem tempu in vse več zadolžitvah potrebujemo prav nasvete kako narediti več in to lažje.

Nekaj koristnih poudarkov, tudi citatov:

Kadarkoli se znajdete tam, kjer je večina ljudi, je čas, da se ustavite in razmislite. (MARK TWAIN)
Tistemu, ki živi znotraj povprečja, manjka domišljije. (OSCAR WILDE)
Izvedenec je oseba, ki je napravila vse napake, kar jih je mogoče napraviti na kakem zelo ozkem področju. (NIELS BOHR, danski fizik in dobitnik Nobelove nagrade)
Napačen korak je velikokrat posledica mirovanja. (KITAJSKI PIŠKOT SREČE)
Starec sem in spoznal sem že veliko težav, toda večina se jih ni nikoli zgodila. (MARK TWAIN)
Ne uporabljam samo vseh možganov, ki jih imam, ampak tudi vse, ki si jih lahko sposodim. (WOODROW WILSON)
Če zvesto delate osem ur na dan, boste morda nekoč postali šef in boste delali dvanajst ur na dan. (ROBERT FROST)
Nedavno so me vprašali, ali bom odpustil nekega zaposlenega, ki je napravil napako, ki je podjetje stala 600.000 dolarjev. Ne, sem odgovoril, pravkar sem porabil 600.000 dolarjev za njegovo usposabljanje. (THOMAS J.WATSON)

Pravila s katerimi spreminjamo pravila:
1. Zmagati, ne samo sodelovati.
Če samo sodelujemo smo v povprečju, povprečje pa danes ne šteje več. Vsi smo lahko v nečem nadpovprečni.
2. Faze močnega interesa in faze, nabite z energijo se ciklično izmenjujejo.
Že če hočemo preživeti, kaj šele dobro uspevati, nujno potrebujemo izmenjavajoča se obdobja dejavnosti in počitka. Zmogljivost, zanimanje in duševna zdržljivost nihajo, kar moramo pri svojem načrtovanju upoštevati.
3. Če delate manj, to ne pomeni, da ste leni.
To dejstvo večina ljudi težko sprejme, ker naša kultura raje nagrajuje žrtvovanje kot produktivnost. Merite rezultate in ne čas, ki ste ga potrebovali za dokončanje nekega dela.
4. Čas ni nikoli pravi.
Za vse najpomembnejše stvari je čas zmeraj neprimeren. Če je za vas nekaj pomembno, in hočete to »nekoč« narediti, se tega kar lotite; boste že sproti popravljali smer.
5. Prosite za odpuščanje, ne za dovoljenje.
Če stvar za ljudi okoli vas ne bo uničujoča, jo najprej poskusite, šele nato se opravičujte.
6. Poudarjajte močne stvari, ne popravljajte šibkih točk.
Veliko donosnejše in zabavnejše je, če krepite svoje močne plati, kakor če poskušate zamazati vse razpoke v svojem oklepu. Na izbiro imate, da množite rezultate, če pilite svoje odlike, ali pa komaj opazno izboljšate šibke točke, ki bodo v najboljšem primeru postale povprečne.
7. Stvari, s katerimi pretiravamo, se bodo sprevrgle v svoje nasprotje.
Če prepogosto dobite preveč tistega, kar si želite, se zasitite. To velja za imetje in tudi za čas.
8.Denar sam po sebi ni rešitev.
»Samo če bi imel več denarja«, je najlažji izgovor za odlaganje temeljite poglobitve vase in odločitve, s katero bi si ustvarili življenje, v katerem bi uživali- zdaj, ne pozneje.
9. Relativni prihodek je pomembnejši od absolutnega.
Relativni prihodek uporablja dve spremenljivki: denar in čas, navadno v urah. Celotni pojem »na leto« je poljubna stvar, s katero se lahko hitro zaslepite.
10. Stres je slab, pa ne vsak.
Pozitivni stres je gonilo razvoja, napredka, doseganja rezultatov.
11. Želite biti uspešni ali učinkoviti.
12. Če nekaj nepomembnega opravljamo dobro, s tem še ne postane pomembno. Če naloga zahteva veliko časa, zaradi tega še ni pomembna. Učinkovitost je pomembna, vendar nam nič ne koristi, če je ne uporabimo za prave stvari.
13. Paretov zakon.
80 odstotkov rezultatov je posledica 20 odstotkov vložka.
14. Iluzija osemurnega delavnika.
Parkinsonov zakon pravi, da se bo vsaka naloga glede svoje (dozdevne) pomembnosti in zapletenosti napihnila v skladu s časom, ki ga imamo na voljo, da jo opravimo. Če boste imeli za dokončanje naloge 24 ur časa, vas bo časovni pritisk prisilil, da se boste osredinili na izvedbo in da ne boste imeli druge izbire, kot da opravite najbolj bistveno. Če bi imeli za isto nalogo ves teden, boste v šestih dneh iz muhe napravili slona. Zato omejite naloge na pomembne, da skrajšate delovni čas (pravilo 80/20) in seveda skrajšajte delovni čas, da omejite naloge na pomembne (Parkinsonov zakon)
15. Opomnite se kaj morate narediti.
Na računalniški zaslon si prilepite listek z vprašanjem: «Ali si izmišljuješ naloge, da bi se izognil bistvenemu delu«
16. Vadite umetnost nedokončevanja.
Če nekaj začnemo, to še ne pomeni, da moramo stvar tudi končati.
Naj vam pride v navado, da ne dokončate neproduktivnih stvari.
17. Naučite se biti težki, kadar se vam splača.
Znati se zdravo uveljaviti vam bo prineslo prednostno obravnavo, ne da bi se vam bilo potrebno moledovati ali se boriti zanjo.

V knjigi je še veliko, drugih koristnih nasvetov in primerov. Primerna je za mlajšo in starejšo populacijo, za vodstvene kadre in za vse ostale zaposlene. Skratka berljiva.

Trenutno se pripravljam za izvedbo delavnic v kar nekaj podjetjih, kjer je starost zaposlenih višja, in kjer je izobrazbena struktura zaradi narave dela nižja (podjetja s proizvodno dejavnostjo, delovno intenzivne panoge, servisne službe…).

Pokojninska reforma je pred vrati, zato bi bilo res nespametno narediti iste napake, ki smo jih ob zadnji reformi. Tudi sicer šteje produktivnost vsakega delovnega dne, in prav zato se podjetja odločajo, da del časa namenjajo usposabljanju prav starejšim in manj izobraženim. Zaradi razvoja tehnologije, drugačnega načina dela, digitalizacije, modernizacije, je potrebno ta segment zaposlenih na drugačen način dela še posebej pripraviti.

Če imate tudi vi tako strukturo zaposlenih in bi vas zanimala vključitev v program, ki starejšim in manj izobraženim pomaga do doseganja višje produktivnosti, pri motiviranju o koristnosti pridobivanja novih znanj in nujnosti vseživljenjskega učenja, me lahko pokličete na 041 733 369.

»Bi mi povedali prosim, po kateri poti naj grem od tod?«. »To je precej odvisno od tega kam želiš iti,« je rekla Mačka. »Bolj ali manj vseeno mi je…« je rekla Alice. »Potem pa je vseeno, po kateri poti greš,« je rekla Mačka. (LEWIS CARROLL, Alica v čudežni deželi)