Kje se skrivajo tržne priložnosti za socialne podjetnike in druge nevladnike?

Raziskave o slovenskem prebivalstvu že kar nekaj časa opozarjajo na proces staranja prebivalstva, ki je tako pri nas kot tudi v drugih državah EU zelo intenziven. Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je zato v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Vlado RS napisal Strategijo dolgožive družbe.

Strategija se dotika in omenja tudi socialno podjetništvo, kar pomeni, da  vlada na nekaterih področjih računa  na pomoč socialnih podjetnikov in nevladnih organizacij. Želimo si, da bi to pomenilo tudi finančne spodbude, ki bi omogočile širjenje dejavnosti preko razpisov in javnih povabil. V članku smo izpostavili ključne usmeritve Strategije, za katere menimo, da vsebujejo tržne priložnosti za socialne podjetnike in druge nevladnike. Z izvajanjem dejavnosti zapisanih v Strategiji, bodo tudi prihodki višji, z njimi pa možnost dodatnega širjenja dejavnosti in dodatnega zaposlovanja.

Pri prodaji je dobro paziti na upoštevanje osnov podjetništva:

1. Da ponujamo artikle in storitve, ki jih na trgu še ni.
2. Da ponujamo artikle in storitve, ki so na tržišču, vendar v izboljšani verziji.
3. Da ponujamo artikle in storitve, ki so na trgu, vendar ne v regiji, kjer bi jih želeli ponujati.

In kaj je zapisano v Strategiji dolgožive družbe?  Med drugim poslovne priložnosti prav za socialne podjetnike in nevladne organizacije. 

Kje je možnost širjenja dejavnosti:

• Nudenje proizvodov in storitev, ki so v javnem interesu.
• Razvijanje inovativnih rešitev za reševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih težav.
• Nudenje možnosti zaposlovanja ter socialne in poklicne integracije ranljivih skupin ljudi.
• Razvoj zelenih delovnih mest v povezavi z krožnim gospodarstvom.
• Spodbujanje zdravega načina življenja za ljudi vseh generacij.

….. bolj podrobno

Računalništvo, informacijske tehnologije:

• Izobraževanje o varni uporabi interneta.
• Razvoj novih ali izboljšanih informacijsko komunikacijskih tehnologij, poudarek sicer na potrebah starejših, vendar te tehnologije potrebujemo vsi, še posebej na ruralnih območjih.
• Inovacije na področju digitalnih tehnologij.
• Internet stvari, kar pomeni poiskati oz. narediti povezavo med predmeti in internetom ter tako omogočiti  kontrolo na daljavo.
• Računalniški tečaji za razne starostne skupine. 
• Digitalno povezovanje kulture in avdiovizualnih vsebin.
• Digitalno povezovanje turističnih znamenitosti in avdiovizualnih vsebin.
• Digitalno povezovanje turističnih znamenitosti, slovenske kulinarike in avdiovizualnih vsebin.
• Podpora starejšim pri uporabi spleta, spletnih nakupih, naročanju na zdravniške preglede ipd.

Razvoj podeželja, regij, kmetijstvo, krožno gospodarstvo, izvajanje deficitarnih poklicev :

• Ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja (renoviranje, gradnja objektov, ohranjanje dejavnosti, ponudba artiklov, storitev).  
• Turistična dejavnost (vezano na  gostinsko ponudbo, bivanje, ohranjanje podeželja, turistični spominki,…).
• Pridelava in predelava hrane, zelišč, sadja, zelenjave (bio, eko).
• Ozaveščanje o ohranjanju narave, okolja (predavanja, konkretni prikazi možnosti ohranjanja narave, okolja,…).
• Področje recikliranja in ponovne uporabe, izdelava novih uporabnih vsebin.
• Izvajanje deficitarnih aktivnosti, poklicev.
• Programi ohranjanja tehnične, naravne in kulturne dediščine.
• Izdelava in prodaja raznih strojev, orodij, ki bi jih potreboval trg v SLO in izven. 

Pomoč prikrajšanim skupinam:

• Preprečevanje nasilja in diskriminacije.
• Izobraževanje Romov, zapornikov, migrantov (višanje splošnih kompetenc, višanje strokovnih znanj iz različnih področij).
• Pomoč pri mobilnosti starejših.
• Pomoč pri preoblikovanju bivanjskih razmer/enot starejšim, invalidom.
• Nudenje storitev kot Socialni oskrbovalci.
• Omogočanje sobivanja starostnikov in mladih.
• Razvijanje  in prodaja raznih tehnoloških pripomočkov za ohranjanje fizične in psihične kondicije starostnikov in invalidov ter oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju.
• Višanje samostojnosti osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, višanje samostojnosti invalidom (spodbujanje telesne aktivnosti, spodbujanje višanja življenjske samostojnosti, zaposljivosti).
• Omogočanje socialnega varstva starejšim, invalidom, osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju (v domačem okolju, ali v raznih institucijah, kjer se osebe zadržujejo).
• Pomoč odvisnikom.
• Razne aktivnosti kot pomoč starejšim in ostalim prikrajšanim skupinam (kupovanje hrane, plačevanje položnic, nudenje pomoči kot šofer, komunikacija, pomoč pri izvajanju telesne vadbe, pomoč pri izpolnjevanju raznih obrazcev, pomoč pri urejanju vrtov, hiše, stanovanja, kuhanje, pomivanje, pospravljanje,…).
• Vlaganje v infrastrukturo za pomoč starejšim osebam.
• Vse, kar je vezano na celostno oskrbo starejšim.
• Briše se meja med zdravstveno in socialno oskrbo, prav na tem področju je veliko poslovnih priložnosti.

Prilagajanje delovnih mest starejšim zaposlenim, pomoč tujcem:

• Prilagajanje delovnih mest, orodij strojev starejši populaciji, invalidom…
• Spodbujanje priseljevanja delovne sile iz tujine (promocija, urejanje dokumentov, pomoč pri urejanju nastanitev…).
• Izobraževanje tujcev, ki zasedejo delovna mesta v Sloveniji.
• Izvajanje raznih tečajev kot npr. tujega jezika, računalništva,…
• Zagotavljanje možnosti integracije tujcev in vračanje odseljenih Slovencev v domovino.
• Prilagajanje učnih pripomočkov ali učnih načinov poučevanja  starejši populaciji, tujcem, invalidom, osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju.
• Usposabljanja na temo zdravje na delovnem mestu in zmanjšanje bolniških odsotnosti.

Glavni poudarki vsebin zapisanih v Strategiji dolgožive družbe

IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA:

• Izobraževanje širše javnosti o prihajajočih demografskih spremembah.

Ljudi bo potrebno izobraziti in pripraviti na demografske spremembe. Z višanjem življenjske dobe, se podaljšuje tudi delovna doba.

• Izobraževanje širše javnosti o pomenu vseživljenjskega učenja.

Širšo javnost je potrebno seznanjati z vseživljenjskim učenjem, saj prihaja do sprememb v delovno življenjskih ciklih. Cikel izobraževanje – delovno aktivno obdobje – upokojitev bo nadomestil bolj spremenljiv koncept, ki predvideva daljšo aktivnost in menjavanje karier.

• Izobraževanja na področju učinkovite uporabe digitalnih in tehnoloških rešitev.

Za mlajše in starejše generacije so izobraževanja potrebna, ker delovna mesta zahtevajo vedno nova znanja in veščine. Za upokojence pa je višanje spretnosti in znanja na tem področju pomembno za dvig njihove samostojnosti v vsakdanjem življenju. Del klasičnih storitev se bo slej kot prej nadomestil z elektronskimi storitvami e-zdravja in e-oskrbe, razvoj tehnologije namreč stremi k vzpostaviti multimedijske platforme za telemedicino in teleterapevtiko (npr. diagnostiko in zdravniško obravnavo na daljavo, nudenje podpore svojcem za pomoč pacientom na daljavo). Tudi samo področje uporabe računalništva, informatike, digitalizacije, je velik vir možnosti širjenja dejavnosti socialnih podjetnikov in nevladnih organizacij.

• Usposabljanja za preprečevanje starostne diskriminacije in različnih oblik nasilja nad starejšimi.

Potrebna bodo sistematična usposabljanja za prepoznavanje, preprečevanje in obravnavanje problematike zlorab in nasilja nad prikrajšanimi skupinami oseb.. Prav tako bodo med širšo javnostjo potrebna usposabljanja na temo preprečevanja starostne diskriminacije na delovnem mestu ipd.

Vedno bolj je  problematična varna uporaba interneta pri komunikaciji in nakupih.

• Pomoč pri integraciji tuje delovne sile (učenje jezikov, spoznavanje kulture).

Ker demografske spremembe zmanjšujejo delež delovno aktivnega prebivalstva, je zaradi zagotavljanja zadostne delovne sile potrebno spodbujati priseljevanje tuje delovne sile. Tuji delavci in njihove družine potrebujejo pomoč pri integraciji v družbo, kar zajema učenje slovenskega jezika, spoznavanje kulture, širjenje socialne mreže, pomoč pri namestitvah, urejanju dokumentov, ipd.

ZDRAVJE:

• Spodbujanje zdravega življenjskega sloga in izvajanje aktivnosti za dobro telesno in duševno zdravje.

Potrebno je  ozaveščanje javnosti o zdravem življenjskem slogu in sicer že od otroštva naprej. Prav tako moramo oblikovati programe za vključevanje socialno šibkejših v programe telesne vadbe.

ZDRAVSTVO IN DOLGOTRAJNA OSKRBA:

• Dolgotrajna oskrba v skupnostnih oblikah.

V Sloveniji zaostajamo v razvoju dolgotrajne oskrbe v skupnostnih oblikah, kar ima za eno od posledic tudi zaostajanje po deležu zaposlenih v dejavnosti socialnega varstva in zdravstva. To je področje, ki ima velik potencial za razvoj novih delovnih mest.

Drugje po svetu se pri izvajanju teh storitev povečuje pomen oblik, ki so prilagojene lokalnim razmeram in ki pogosto temeljijo na javno-zasebnih partnerstvih. Tu lahko igra pomembno vlogo socialno podjetništvo in ostale nevladne organizacije.

Spremembe morajo iti v smeri razvoja drugačnih institucionalnih ali skupinskih oblik bivanja. Prihodnost je v vzpostavitvi domov za vse življenje, ki bodo prilagojeni vsem starostim. Takšna so recimo oskrbovana oz. varovana stanovanja, namenjena tistim, ki se sami ne morejo več celoti oskrbovati ali negovati, še vedno pa lahko živijo razmeroma samostojno življenje. Potreben bo razvoj gospodinjskih skupin, dnevnih centrov ter stanovanjskih zadrug in skupnosti.

• Izobraževanja in neformalna usposabljanja za neformalne oskrbovalce.

Pomemben del sistema dolgotrajne oskrbe so tudi neformalni oskrbovalci, ki jih OECD označuje kot hrbtenico sistemov dolgotrajne oskrbe. Oskrbujejo osebe na domu, ki imajo dolgotrajno zdravstveno oziroma oskrbovalno potrebo; večinoma starejše, ki si želijo starost kakovostno preživeti v domačem okolju.

• Pomoč  pri kmetijskih opravilih, delu na vrtu ipd.

Za starejšo populacijo v Sloveniji je značilen nadpovprečno visok delež tistih, ki živijo na kmetijah oz. v samostojnih hišah, narašča pa tudi število starejših, ki živijo sami. V takšnih pogojih lahko pride do tega, da sami niso več zmožni skrbeti za posestvo ali pa jim to prinaša prevelike stroške. Socialna podjetja ali drugi nevladniki bi lahko obdelovalno zemljo izkoristili za pridelavo lastnih izdelkov, v zameno pa starejšim nudili pomoč pri vsakodnevnih opravilih.

MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE

• Spodbujanje ustvarjalnosti z medgeneracijskim prenosom znanja.

Strategija predvideva krepitev socialnega podjetništva, ki spodbuja medgeneracijsko sodelovanje in katerega primarni cilj je družbena korist.

VARSTVO NARAVE IN OKOLJA TER RAZVOJ REGIJ

• Prilagoditve okolja.

Nepravilna uporaba naravnih in drugih virov zahteva prilagoditve okolja v katerem živimo. To se dotika vseh nivojev našega življenja, začenši s prilagoditvami bivalnih razmer, zasnove javnih površin in novih rešitev uporabe javnega prometa, uporabe naravnih virov, okolja, razvoj in ohranjanje regij, Potreben bo razvoj novih produktov in idej, ki bodo izboljšali življenje različnih  generacij.   

Dolgoživa družba bo zahtevala spremembe in prilagoditve tudi v poslovnem okolju oz. v gospodarstvu. Usmeriti se bo treba v razvoj proizvodov in storitev, ki bodo prilagojene potrebam prebivalstva, prilagojene boljšemu ohranjanju narave in okolja, ter prilagajanju bivanja in sodelovanja ljudi različnih narodnosti.

• Razvoj zelenih delovnih mest.

V povezavi s krožnim gospodarstvom, se nudi priložnost razvoja zelenih delovnih mest. Mednje se uvrščajo svetovanja na področju okolja in obnovljivih virov energije, ekološki kmetovalci, itd.. Njihova rdeča nit je, da težijo k trajnostnemu razvoju in zmanjševanju gospodarskega vpliva na okolje.

Povezave do koristnih informacij za lažje poslovanje:

• Uradni list: (razglasni del, objava vsak petek popoldan): https://www.uradni-list.si/    
• Posamezna ministrstva in javni skladi na zavihkih razpisi: http://www.sklad-kadri.si/si/razvoj-kadrov/projekti-2014-2020/
• Štipendije za deficitarne poklice: http://www.sklad-kadri.si/si/stipendije/deficitarne/
• Objava raznih razpisov, razvojnih dokumentov, prostih delovnih mest, raznih potreb v posameznih regijah oz. občinah, kako poslovati:  https://www.gov.si/
• Strategija pametne specializacije: https://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/kljucni-dokumenti/s4_strategija_v_dec17.pdf
• EU skladi: https://www.eu-skladi.si/sl/razpisi/aktualni
• SVRK: https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/sluzba-vlade-za-razvoj-in-evropsko-kohezijsko-politiko/
• MGRT: https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarski-razvoj-in-tehnologijo/o-ministrstvu/direktorat-za-regionalni-razvoj/sektor-za-socialno-podjetnistvo-zadruznistvo-in-ekonomsko-demokracijo/
• Zavod RS za zaposlovanje: https://www.ess.gov.si/delodajalci
• Gospodarska zbornica Slovenije: https://www.gzs.si/
• Trgovinska zbornica Slovenije: https://www.tzslo.si/sl
• Obrtna zbornica Slovenije: https://www.ozs.si/
• CNVOS:  https://www.cnvos.si/
• Združenje socialna ekonomija: http://socialnaekonomija.si/
• Strategija razvoja Slovenije 2030:  https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/SVRK/Strategija-razvoja-Slovenije-2030/Strategija_razvoja_Slovenije_2030.pdf

Uspešno delo,

Nives Fortunat Šircelj in Mateja Ramšak, Zavod ZAPOSLISE