Test: ali ste perfekcionist, kaj pa deloholik?

Back to Blog

Test: ali ste perfekcionist, kaj pa deloholik?

Kako preprečiti nadvlado perfekcionizma nad nami? Res je, da se načini dela spreminjajo in da se od zaposlenih pričakuje zelo veliko. Smo v času, ko se od vseh zahteva odličnost, kar pomeni odlično opravljati delo, se odlično spoprijemati z vsakodnevnimi izzivi, odlično sprejemati poraze, tudi uspehe. Odličnost sicer še ne pomeni perfekcionizma, vendar lahko hitro vodi k njemu. Ni dobro biti perfekcionist, ker taka osebnostna značilnost otežuje delo. Zaradi takega načina razmišljanja naredimo manj, kot bi, če bi delo sicer opravljali odlično, pa vendar ne na način, kot ga opravljajo tisti, ki sebi in drugim postavljajo pretirano visoka merila in zahteve.

Kaj je perfekcionizem?

To je osebnostna lastnost, za katero je značilna težnja k popolnosti. Če perfekcionistu ne uspe doseči zastavljenega cilja, doživlja prave travme in zelo močna negativna čustva kot so jeza, nemoč, tesnoba, žalost. Počuti se manjvrednega. Tisti, ki so nagnjeni k perfekcionizmu so prepričani, da morajo vse narediti popolno, brez napak in neuspehov.

Še ne dolgo nazaj je bilo tako razmišljanje celo zaželeno. Spomnimo se, kako so nas učili … odlično, vendar še ne dovolj. Perfektno … no, lahko bi bilo še bolje. In smo pilili svoje delovne zadolžitve, projekte, ponudbe, čas je neusmiljeno brzel mimo nas, rezultat pa je bila manjša produktivnost, manj opravljenih nalog.

Nato so najprej v prodaji in komerciali ugotovili, da obstaja matematično večja verjetnost, da bo izbrana katera izmed večjega števila ponudb, ki so jih posredovali potencialnim strankam, kot če bi poslali izpiljene na primer tri ponudbe.

»Svet ne nagrajuje perfekcionistov, nagrajuje tiste, ki naloge končajo«.

Iz kje izhaja to pretirano poudarjanje narediti vse brez napak?

Starši smo tisti, ki ga povzročamo. Previsoka pričakovanja do otrok povzročijo težnjo k popolnosti. Seveda to nadležno lastnost povzroča tudi temperament, geni in pa vsi s katerimi se srečujemo v dobi odraščanja; učitelji, vrstniki, mediji, sistem, okolje v katerem živimo.

Perfekcionizem lahko vodi do deloholizma, le-ta do izgorelosti.

Deloholizem  pomeni prisilno potrebo po nenehnem delu, ki je ni mogoče nadzorovati. To je izredno trdo delo, ki je posledica močne in nenadzorovane notranje, največkrat lastne prisile. Z delom si skuša taka oseba zagotoviti potrjevanje drugih, izboljšati samovrednotenje ali pa se izogibati sramu, krivdi.

Razlika med odličnostjo in perfekcionizmom
Težnja po odličnosti Perfekcionizem
Visoki, vendar stvarni cilji Nestvarno visoki cilji
Zadovoljstvo ob uspehu Popolnost nedosegljiv ideal, zadovoljstvo ni mogoče
Hitro okrevanje po neuspehu Depresivnost, globoko razočaranje ob neuspehu
Zmerna raven anksioznosti in strahu Močna anksioznost in strah pred neuspehom
Sprejemanje kritike Nesprejemanje kritike

»Perfektni ljudje niso realni in realni ljudje niso perfektni«.

Test perfekcionizma:

  1. Ni prostora za napake. Ko vidite kje kakšno napako, ste prvi, ki se je lotite popravljati.
  2. Imate specifične želje glede tega, kako so stvari narejene. Če niso narejene na vaš način, potem niste zadovoljni. To lahko vodi v konflikte s sodelavci.
  3. Greste na vse ali nič. Ali naredite vse popolno ali pa se dela raje sploh ne lotite.
  4. Za vas je pomemben samo končni rezultat. Nič vas ne zanima kaj se dogaja tekom delovnega procesa ali kaj je potrebno, da bi dosegli cilj. Zadovoljni ste samo, če dosežete zadan cilj.
  5. Sami sebe dajete v nič. Kadarkoli gre kaj narobe, naj bo to po vaši krivdi ali ne, krivite sami sebe, se počutite slabo in razmišljate o napaki še dolgo časa.
  6. Postanete depresivni, ko ne dosežete svojih ciljev. Pogosto premlevate o izidih, ki se niso izšli tako, kot ste si predstavljali.
  7. Imate zelo visoke standarde. Kakršno koli delo si že zamislite, boste imeli zanj visoke standarde.To vam pogosto povzroča stres. Na neki točki vas vaši standardi začnejo omejevati celo do te mere, da odlašate z delom, ki vodijo do vaših ciljev, saj se bojite, da jih ne boste dosegli.
  8. Uspeh za vas ni dovolj. Zdi se vam, da karkoli počnete ali dokončate, vedno lahko posegate še po višjih ciljih. To gre preko splošne želje po biti boljši, saj se vam zdi, da ste nesrečni, če si ne zastavljate vedno višjih ciljev. Redko ste zadovoljni s statusom quo.
  9. Zavlačujete, ker se želite stvari lotiti ˝ob pravem času˝. Vedno čakate, da bo prišel pravi čas, da začnete z delom, čakate, da boste pripravljeni, saj se želite pokazati v kar se da najboljši luči. Slabost je v tem, da pravi trenutek morda nikoli ne pride.
  10. Konstantno vidite napake tam, kjer jih ostali ne. Včasih so napake resnične, včasih pa si jih zgolj domišljate.
  11. Ogromne količine časa porabite, da izpopolnite kakšno stvar. Končni cilj za vas je perfekcija, zanjo ste pripravljeni žrtvovati spanec, prosti čas ali dobro počutje.

Test odvisnosti od dela:

  1. Razmišljate kako bi se lahko izognili drugim obveznostim, da bi imeli več časa za delo.
  2. Delate veliko dlje, kot pa ste na začetku nameravali.
  3. Delate, da zmanjšate občutek krivde, anksioznosti, nemoči in/ali depresije.
  4. Ljudje okoli vas so vam že rekli, da zmanjšajte obseg dela, vendar jih niste poslušali.
  5. Ste pod stresom, če vam je delo preprečeno ali omejeno.
  6. Zaradi dela postavljate hobije, telovadbo na zadnje mesto.
  7. Delate toliko, da je to začelo negativno vplivati na vaše zdravje.

Če je večina odgovorov pritrdilnih, je čas, da nekaj naredite sami zase ali pomagate drugim, ki imajo simptome perfekcionizma ali deloholizma.

Več o perfekcionizmu na delavnici, ki bo potekala v četrtek, 24.3.2020 na Agenciji POTI.

Želim vam veliko uresničenih ciljev in da bi na poti do cilja čim bolj uživali.

Nives Fortunat Šircelj, Zavod ZAPOSLISE

Share this post

Back to Blog