Test: Ali ste perfekcionist, kaj pa deloholik? II. del.

Čeprav se vsi pri svojem delu trudimo po najboljših močeh in želimo delovne zadolžitve opraviti kar se da brez napak, pa vseeno obstaja kopica ljudi, pri katerih se trud prevesi v nezdravo potrebo po popolnosti. Sčasoma se visoki standardi več ne omejujejo zgolj na posameznika, temveč se začnejo prenašati tudi na njegove bližnje, pa njegove sodelavce, trgovke iz bližnje trgovine… Kam lahko vodi perfekcionizem, če ne prepoznamo pravi čas njegovih negativnih učinkov in jih ne poskušamo zajeziti ter predvsem kakšen učinek ima ta na odnose na delu?

V prejšnjem članku z naslovom Test: ali ste perfekcionist, kaj pa deloholik? si lahko preberete kaj točno perfekcionizem je, kaj v posamezniku spodbudi nagnjenost k le-temu, na voljo pa imate tudi test, ki vas bo morda spodbudil k introspekciji in prepoznavanju občutkov, ki lahko sčasoma vodijo tudi v deloholizem in nadalje v izgorelost.

Lastni perfekcionizem se hitro prenese na ljudi, ki perfekcionista obkrožajo…

Perfekcionisti namreč vsa področja svojega življenja – družino, prijatelje, delo – dojemajo tako, kot da so odraz njih samih, njihovih osebnih karakteristik, sposobnosti ipd. Za boljšo predstavo vzemimo naslednji primer:

Izdelano imam točno predstavo o tem, kakšen naj bi bil idealen partner.
Pri svojem partnerju opazim napake, torej ni idealen.
Ker moj partner ni idealen, tudi jaz oz. moje življenje ni idealno. 

To spoznanje lahko v človeku sproži stisko ter nenazadnje nujo, da mora napake kar se da hitro odpraviti. Pritisk, ki ga je prej izvajal nad sabo, se preusmeri na drugo osebo, v večini primerov neposredno, s kritiko in jezo.

Kaj pa odnosi s sodelavci….?

Perfekcionisti imajo težave s postavljanjem prioritet, vsaka naloga, zadolžitev mora biti opravljena enako dobro. Tudi če to realno ni možno. Preveč zaposleni so s tem, da zagotavljajo, da je vse narejeno brez napak, pri tem pa slabo delegirajo naloge, če so na poziciji vodje. Njihovi sodelavci imajo zato okrnjene možnosti za učenje in rast, prav tako pa jim je velikokrat odvzeta odgovornost za svoje delo. Takšno obnašanje odtujuje sodelavce ter jim zniža samoiniciativnost, saj se jim zdi bolje, da zgolj počakajo na navodila.

Perfekcioniste vodijo močni notranji vzgibi …

Od sodelavcev, katerih perfekcionizem meji že na deloholizem, lahko pogosto slišimo jezne pripombe, češ da znajo drugi v podjetju »poskrbeti zase«, da se znajo »spretno izogniti delu« … Prav to je kazalnik, da se je z delodajalcem najbrž mogoče dogovarjati ter pogajati o obsegu in zahtevnosti dela, le da deloholik zaradi svojih notranjih pritiskov tega ne zmore.

Večino povratnih informacij dojemajo kot kritiko …

Povratno informacijo perfekcionist (pre)hitro dojame kot osebni napad. V težnji po ohranjanju svoje popolne podobe, je njegov prvi vzgib samoobramba – tudi če ta ni potrebna. Komunikacija med sodelavci je zato oslabljena, saj težko pride do konstruktivne debate, ki prinese dobre rešitve ali ideje.

Pomanjkanje fleksibilnosti vodi do izredno stresnih situacij znotraj delovnih timov …

Perfekcionistov način razmišljanja je »vse ali nič«, zato tudi zelo težko spremenijo svoje stališče, ko si enkrat ustvarijo mnenje ali pa se odločijo za kakšno potezo. Tudi, če obstajajo jasni dokazi, da bi to morali storiti. V najhujših primerih lahko pride do tega, da se zaradi vztrajanja pri napačni odločitvi pojavijo napake, ki jih nato zakrivajo, dokler ni prepozno.

Vedeti moramo, da visoko perfekcionistični sodelavci ponavadi niso srečni …

Raziskave namreč kažejo, da perfekcionizem pri posamezniku poveča možnost za pojav depresije. Živijo namreč v prepričanju, da lahko vsaka njihova napaka pri sodelavcih ali bližnjih povzroči, da ga bodo začeli dojemati kot manj sposobnega, kot je v resnici. To vodi v začaran krog, ki ima negativne posledice tudi in predvsem v medsebojnih odnosih.

Več o perfekcionizmu na delavnici, ki bo potekala v četrtek, 24.3.2020 na Agenciji POTI.

Uspešno delo in dobre medsebojne odnose,

Mateja Ramšak, Zavod ZAPOSLISE