Zaposleni NISO KADROVSKI VIRI!!!

Če jih imenujemo viri, na kaj nas to spominja…. na obnovljive….na neobnovljive vire???? Kaj od tega je hujše zlo.

Če so zaposleni obnovljivi viri, ali to pomeni, da se samoobnavljajo. Še sonce velikokrat prekrijejo oblaki in toplote ni. Tudi zaposleni prispevajo, ali pa ne prispevajo k rasti podjetja. Kaj pa neobnovljivi viri? Ali to pomeni, da, ko so ti človeški viri izčrpani, te vire enostavno zavržemo in jih zamenjamo z drugimi viri. S tem, da se nam tudi ob zamenjavah celotnih ekip vedno zgodijo »dobri« in »slabi« zaposleni. Timi nikoli niso idealni, jih pa lahko izboljšamo. Pri teh virih je tako, da, ko se enkrat izčrpajo, stanja ni več mogoče popraviti.

Zato mi terminologija človeški ali kadrovski viri nikoli ni bila blizu, pa čeprav sem tudi sama kadrovik.

Se pa pridružujem tistim, ki pravijo, da so zaposleni kapital. Ja, v njih je velik kapital, če se tako delodajalci odločijo, ali majhen, če…

Danes je tega nematerialnega premoženja v podjetjih že preko 85 %, ker so podjetja avtomatizirana, in ker stroji sami po sebi niso nič v primerjavi s tem, kar leži in se skriva med levim in desnim ramenom.

Na nedavni delavnici na temo (Ne)finančnega nagrajevanja, me je direktor nekega podjetja vprašal, zakaj je eno izmed 12-ih področij, ki jih Gallupov test zavzetosti spremlja, tudi področje »Moj najboljši prijatelj je iz službe«. Raziskava se izvaja že vrsto let in vprašanja ali trditve se ne spreminjajo. To, da rezultati še vedno kažejo, da je kar 70% zaposlenih nezavzetih za delo, kar 20% pa aktivno nezavzetih in da prav ti kvarijo vse kar drugi zgradijo, je še vedno realnost. Se pa izboljšuje.

Zavzetost zaposlenih se kaže skozi dobro počutje med sodelavci, tudi skozi sklepanje prijateljstev, seveda ima glavno besedo pri tem delodajalec. Je pa danes zadovoljstvo z delom višje, ker je današnje delo bolj pestro, bolj kreativno, bolj samostojno kot je bilo nekoč, manj fizično težko. In prav razvoj tehnologije, hitro prilagajanje trgu zahteva drugačen pristop.

KAKŠNO BO DELO V BODOČE? Ali smo na to že pripravljeni?

Delo postaja drugačno. Delati, je nekoč pomenilo, da si prišel v pisarno in ob točno določeni uri pričel z delom (in bog ne daj, da bi delo v pisarnah pričeli ob drugi uri kot v proizvodnji). Danes lahko delamo od doma, iz bližnje kavarne, v pisarnah, ki si jih delimo z drugimi podjetji, na vlaku, v naravi, skratka na različnih lokacijah. Ne velja za vse panoge, vendar se z avtomatiziranjem spremembe dogajajo povsod.

Delo je vse bolj fleksibilno. Ni važno kdaj pričnemo, kako delamo, pomembno je, da je delo narejeno.
Meje med delom in prostim časom se brišejo. Ravnovesja med delom in zasebnim življenjem je vse več. Ne samo managerji in zaposleni na samostojnih del. mestih, tudi zaposleni na manj zahtevnih delih, v svojem prostem času razmišljajo kako bi delo opravili drugače, želijo biti inovativni, kreativni. Združeni v delu. V kolikor je klima in kultura v podjetju taka, da so si zaposleni dejansko prijatelji, potem združeni naredijo več in bolje. Omogočanje druženja, prispeva k dobri klimi, odnosom, k zavedanju, da lahko delamo več in bolje le skupaj.

Individualnega dela je vedno manj, vse je timsko, v skupinah, interdisciplinarno. Evropa tudi finančno vzpodbuja sodelovanje ne le med zaposlenimi enega podjetja, temveč celo med konkurenti, sodelovanje ne samo med podjetji iste panoge, tudi z raznimi podizvajalci, poslovnimi partnerji. Danes je menjava delovnega mesta, služb zaželena, mobilnost prav tako. Znanje tako kroži, sprejemanje novih delovnih izzivov pa je dokaz, da nismo zapečkarski, da se ne bojimo stopati po novih poteh. Veliko sprememb nas čaka v delovnopravni zakonodaji. Že danes smo bolj fleksibilni, delamo kadarkoli, od koderkoli. Zato nam sedanji velikokrat togi pravilniki o organiziranosti dela, o definiranju ob kateri minuti je potrebno pričeti ali končati delo, ne koristijo več. Pogodbe o zaposlitvah dobivajo drugačno težo. Zapisane naj bodo z upoštevanjem vseh teh novih usmeritev dela. Na raznih proizvodnih linijah, je dosedanji sistem še aktualen, se pa tudi tukaj spreminja.

Kako zapisati pravilnike, navodila za delo?

Danes mora biti zapisano vse zelo preprosto, kratko, jedrnato, brez tujk, tako, da navodila razumejo vsi. Ni več modro, da jih pišemo na način, da jih lahko interpretiramo tako kot nam v danem trenutku najbolj ustreza. Če ne igramo z odprtimi kartami, zaposleni vedno razmišljajo kaj imamo za bregom in o tem razpravljajo v službenem času. Pa tudi, ker izgubljamo prepotreben čas za dodatna pojasnjevanja.
Danes vodenje pomeni uravnavanje, da zaposleni delajo hitreje, bolje in ceneje. Zato je zaposlenim potrebno omogočiti pogoje, da bodo to lahko dosegali.

Delo naj bo plačano ne glede na zahtevnost nekega delovnega mesta, temveč koliko zaposleni doprinese k uspešnosti, od učinka njegovega dela.

Nagrajevanje naj ne vključuje samo plače, temveč tudi nefinančni vidik. Metod nefinančnega nagrajevanja je res veliko.